New York, 15. november 1999 (MOREL) - Ameriški olimpijski komite je porabil 60 tisoč dolarjev za pomoč športnikom iz Afrike in Srednjega vzhoda, da bi pomagal Solt Lake Citiyu, da bi dobil zimske olimpijske igre 2002. To je zapisal Los Angeles Times. Novinarji tega lista imajo v rokah interno poročilo amriškega olimpijskega komiteja, v katerem piše, da so pomagali športnikom in trenerjem Ugande, Malija, Sudana in Turčije. Američani so kupovali košarkarske žoge in dajali žepnino po 150 dolarejv trem sudanskim športnikom. V preiskavo o korupciji se bo vključil tudi kongres.

Sidney, 14. novembra 1999 (MOREL) - Včeraj so v prodajo dali dodatne (skrite) karte za olimpijske prireditve 2000. V prodaji je 524 tisoč kart, ki so bile "skrite pod mizo" in so bile namenjene za bogataše in sponzorje. Avstralska javnost je znorela, ko je zvedela za to, pa so organizatorji karte morali dati v prodajo.

Geenva , 11. novembra 1999 (MOREL)- Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch bo v petek, 12. novembra, prisostvoval žalni slovesnosti ob smrti olimpionika Leona Štuklja, ki jo pripravlja mestna občina Maribor ob 10. uri v Kazinski dvorani v Mariboru. Samaranch bo prišel v Slovenijo ob 9.25 uri in bo nato z mariborskega letališča odpotoval že ob 11.30 uri. Leona Štuklja bodo pokopali ob 12.00 na pokopališču Dobrava v Mariboru v ožjem družinskem krogu.

Atene, 5. novembra 1999 (MOREL) - Organizacijski komite Olimpijskih iger v Atenah 2004 je sporočil, da pričakuje prihod od sponzorjev iz Grčije v znesku 285 milijonov dolarjev. Soglasnost k temu mora dati MOK. Grki pričakujejo, da bodo od prodaje na tržišču za koriščenje maskote in logotipa iger dobili še 325 milijonov dolarjev.

Sidney, 22. oktobra 1999 (MOREL) - Organizatorji Olimpijskih iger 2000 so objavili, da bodo v javno prodajo dali še 520.000 kart, nekaj tudi za najpopularnejše športe. S tem naj bi utišali javnost, ki je besna, ker so najboljše karte rezervirane za elito. Pod pritiskom tiska, so organizatorji morali povedati, na kakšen način so razdeljevali karte. Tako so ugotovili, da so najboljša mesta za najatraktivnejše športe (atletika, plavanje, gimnastika in košarka) bila rezervirana za olimpijsko elito, ekipe, sponzorje, novinarje in tiste, ki so lahko veliko plačali. Niso pa vedeli pojasniti, od kod se je sedaj znašlo več kot 500 tisoč kart. Tako se vidi, da je bilo za otvoritev v prodaji le 9 % kart, najboljša mesta so se prodajala za neverjetnih 898 dolarjev. Za finalna tekmovanja v plavanju je bilo v prodaji le 5 % kart. Za finalno tekmovanje v skokih v vodo je bilo v prodaji le 16 kart od 9.400 kart prvega razreda!

Atene ,24.oktobra 1999 (MOREL)- Mednarodni olimpijski komite je vnovič pozval organizatorje olimpijskih iger v Atenah, naj pospešijo priprave na letne igre 2004. Pri tem naj se tesneje povežejo z državo. Predsednik koordinacijske komisije MOK Jacques Rogge je po dvodnevnih pogovorih v Atenah organizatorje pozval, naj igre organizirajo po zgledu Barcelone. Tam je bilo sodelovanje z državo zgledno, potrebna infrastruktura, zgrajena v sodelovanju z različnimi ministrstvi, pa dobra naložba tudi za naprej.

V dvodnevnih pogovorih so se organizatorji s predstavniki MOK pogovarjali o številnih odprtih vprašanjih. Med ključnimi je namestitev 20.000 novinarjev z vsega sveta. Organizacijski odbor je že ponudil, da bo "medijsko vas" zgradil v bližini olimpijske vasi.

Brez olimpijske loterije

Atene,22. oktobra 1999 (MOREL) - Grška vlada je odstopila od ideje, da organizira Olimpijsko loterijo, ki bi zapolnila finančne fonde za organizacijo iger 2004, predvsem zaradi mnenja opozicije, da bi se s tem država spremenila v »veliki kazino«. Predstavnik države je izjavil, da zato niti najmanj ne bodo ogrožene igre. Denar, gre za 327 milijonov dolarjev, bo »prispel« iz proračuna. Profit od loterije so hoteli investirati v rekonstrukcijo športnih objektov in infrastrukture.

London,20. oktobra 1999 (MOREL) - Spor med nogometnimi in atletskimi lastniki legendarnega stadiona Wembley v veliki meri lahko vpliva na možnost, da London dobi olimpijske igre, je ocenil izvršni odbor Olimpijske zveze Velike Britanije. V pismu vladi so zapisali, da rekonstrukcija stadiona Wembley, ki je ključni objekt za olimpijske igre, predvideva, da bo manj kot 70 tisoč sedežev za atletska tekmovanja. To pa je daleč pod minimumom, ki ga zahteva Mednarodna olimpijska zveza (MOK). V Sydneju bo atletiko gledalo 100.000 gledalcev. Po planu rekonstrukcije Wembleya, ki se bo končala 2003 in bo stala 800 milijonov dolarjev, bo na stadion lahko šlo 90 tisoč gledalcev, ko bi se igral nogomet, atletiko pa bo lahko gledalo 67 tisoč gledalcev. Problem je v tem, da ne želijo napraviti okoli stadiona atletsko stezo, ker bi potem bili ljubitelji nogometa daleč od akcije. Zgradili bodo posebno platformo, šest metrov visoko, zaradi česar bo tudi toliko manj sedežev za atletiko.

Kabul, 6. oktobra 1999 (MOREL) - Afganistansko vladajoče talibansko gibanje je ocenilo, da je odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), da suspendira afganistanski olimpijski komite, nepravična. Vodja talibanskega odbora Abdul Šukor Mutmaen je dejal, da je suspenzija, sprejeta na sestanku MOK v Atenah, delo sovražnikov Afganistana. V sporočilu mednarodnega olimpijskega komitaje je zapisano, da afganistanski olimpijski komite nima nadzora nad športov v državi, ko so oblast prevzeli Talibani. Takšna odločitev preprečuje Afganistancem, da bi na prihodnjih olimpijskih igrah v Sidneyu tekmovali pod nacionalno zastavo.

MOK zaseda v Atenah

Atena, 1. oktobra 1999 (MOREL) - Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja zaseda v Atenah. Glavni razlog so skrbi, ki jih imajo z organizatorji olimpijskih iger 2004, ki bodo v Atenah. Predsednik MOK Juan Antonio Saamaranch bo vložil protest tudi pri grškemu predsedniku Kostasu Simitisu. Na drugi strani pa grški organizatorji pravijo, da ni razlogov za paniko.

Akcija Olimpijskega komiteja Slovenije
Slovenija teče za zdravje 99

Ljubljana, 27. septembra 1999 (MOREL) - Končala se je akcija Slovenija teče za zdravje 1999, ki je potekala vse leto po slovenskih krajih, njen glavni organizator pa je bil odbor za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez. Čez leto je bilo takih tekov v 28 krajih, v akcijo so bili vključeni tudi olimpijski teki, katerih namen je bil - poleg drugih akcij Olimpijskega komiteja Slovenije kot so olimpijski teki, učimo se plavati, zlati sonček itd.- osveščanje ljudi o pomenu telesne aktivnosti za zdravje in dobro počutje ljudi. Na zaključni prireditvi v Moravskih toplicah se je zbralo več kot 500 tekačev, spremljevalcev in tudi opazovalcev. Namen projekta je tudi vzpodbuditi čim večje število posameznikov in družin k rednemu oz. celoletnemu ukvarjanju s športom in s tem seveda preventivni skrbi za zdravje. Za priznanje »Slovenija teče za zdravje« so se potegovali udeleženci vsaj petih rekreativnih programov, vsaj eden je moral biti olimpijski tek in zaključne prireditve v Moravskih toplicah, ki je bila v soboto. Zaključni tek je sodil tudi v širšo akcijo Mesec rekreacije, ki poteka od 10. septembra, glavni nosilec pa je ministrstvo za šolstvo in šport. Teklo se je na 4,5 in 10 kilometrov po ulicah in okolici Moravskih toplicah, dopoldan pa je bil tudi rekreativni 1,5 urni pohod po istih poteh. V čudovitem vremenu in ob prijaznem sprejemu je »nastopilo« 334 tekačev in več desetin pohodnikov.

Novost: novinarski olimpijski klub

Ljubljana, 8. septembra 1999 (MOREL)- Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez si je zamislil novo obliko sodelovanja z javnostjo, ki bo potekala preko olimpijskega novinarskega kluba. Na prvem srečanju v prostorih SKB Banke, glavnega sponzorja olimpijskega komiteja, so se tako zbrali vodilni športni funkcionarji zveze, novinarji in svetovna prvaka v veslanju Iztok Čop in Luka Špik. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič je najprej omenil »sanjski slovenski športni teden«, ko so do medalj prišli Iztok Čop in Luka Špik, pa Gregor Cankar in ko so se v evropsko ligo uvrstili nogometaši Maribora. Na to pa: »Na seznamu evidentnih olimpijskih kandidatov je 25 slovenskih športnikov iz devetih športov, na igrah v Avstraliji v Sydneyu prihodnje leto pa lahko pričakujemo udeležbo od 35 in 40 naših športnikov.« Sekretar odbora za vrhunski šport Jani Dvoršak je povedal, da priprave za igre v Sydneyu potekajo že od julija 1998, 15. decembra lani pa je bila narejena prva nominacija kandidatov. Kriteriji Mednarodnega olimpijskega komiteja so odločilni in ostrejši kot za prejšnje igre. Večina slovenskih olimpijcev si bo morala olimpijske vozovnice priboriti predvsem na kvalifikacijskih tekmovanjih. Največ velikih tekmovanj je ravno v tem poletju in začetku jeseni. Tako so tekmovanje v Sevilli končali atleti, pred nami je svetovno prvenstvo v kajaku, judu in gimnastiki. Oktobra bodo določili športnike, ki bodo že zanesljivi potniki za igre in bodo preko svojih zvez dobili finančno podporo za bazične priprave. S posameznimi športniki in njihovimi zvezami bo Olimpijski komite podpisal pogodbo, v katerih bodo zapisane pravice in dolžnosti vseh podpisnikov. Med atleti in atletinjami je šest športnikov, ki so izpolnili mednarodno normo, na robu olimpijskih iger so tudi naše tenisačice, strelec Rajmond Debevec pa je pristreljal tudi mesto za drugega vrhunskega strelca, ki pa ga nimamo.

Nato je tekla beseda o služenju vojaškega roka in športnikih. Iztok Čop, ki je na dan tiskovne konference oblekel civilno obleko, je bil zelo kritičen do vojske. Dejal je, da je možnost treniranja vrhunskih športnikov v vojski odvisna predvsem od razumevanja starešin in da je imel prve tri mesece zaradi tega velike težave. Zavzel se je za spremembo zakona, ki zdaj vojakom omogoča le 10 dni odsotnosti zaradi športnih priprav. Tudi poveljnik športne čete v slovenski vojski Iztok Požežnik je bil za spremembo zakona in za uvedbo vojaške čete kot jo poznajo tudi v drugih državah, ko v njej služijo tisti, ki so v vojsko prišli zaradi dolžnosti do domovine. Opozoril pa je še na eno zanimivost: v športni četi je zaposlenih 37 športnikov in športnic, med njimi je večina športnic, saj lahko športnike zaposlijo le, če odslužijo vojaški rok. Jani Dvoršak pa je omenil, da že potekajo iniciative za spremembo zakona o služenju vojaškega roka.

»Naš cilj na igrah v Sydneyu je medalja«, je dejal predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Radujko. »Natančnih programov za olimpijsko sezono še nimamo, saj še ni niti konec veslaških tekmovanj. Normo za igre imata tudi Grega Sračnjek in Miha Pirih v dvojcu brez krmarja, v Avstralijo pa naj bi šli trije čolni«, je dejal trener Miloš Janša. Posadke za Sydney še niso niti približno določene, glede na letošnjo sezono pa se verjetno veliko ne bodo menjale. Nekaj bojazni je med veslači zaradi proge, ki je bila zgrajena v notranjosti celine in kjer se mešajo vetrovi z gora in morja. Ob progi pa je nešteto mrčesa, predvsem komarjev. Tudi mnenja o tem, ali bodo pogoji za tekmovanje za vse enaki, so deljena.