home

Na podlagi 45. člena Statuta  Zveze za šport invalidov Slovenije (v nadaljevanju :ZŠIS) je Skupščina ZŠIS na zasedanju dne 25. februarja 2004 sprejela

PRAVILNIK O DISCIPLINSKI ODGOVORNOSTI IN

POSTOPKU PRED ČASTNIM RAZSODIŠČEM  ZŠIS

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Ta pravilnik ureja disciplinsko odgovornost in postopek pred častnim razsodiščem za članice ZŠIS,  funkcionarje ZŠIS in udeležencev programov, ki jih izvaja ZŠIS.

Disciplinska odgovornost po tem pravilniku je lahko kolektivna (za članice ZŠIS) ali individualna (za fizične osebe).

Članice ZŠIS po tem pravilniku so nacionalne invalidske organizacija, ki so bile na podlagi  popolne vloge za včlanitev in podpisane pristopne izjave po Statutu ZŠIS sprejete v članstvo ZŠIS.

Funkcionarji ZŠIS po tem pravilniku so voljeni in imenovani člani organov in komisij ZŠIS.

Udeleženci programov po tem pravilniku so športniki, trenerji in drugi, ki sodelujejo v programih, katere izvaja ZŠIS.

2.člen

Za ugotavljanje častnega odgovornosti in postopek je pristojno častno razsodišče ZŠIS.

3. člen

II.  KRŠITVE  IN UKREPI

1.      KRŠITVE

4. člen

Kršitve, ki so lahko predmet ugotavljanja disciplinske odgovornosti in postopka pred častnim razsodiščem, morajo biti določene s Statutom, tem pravilnikom ali drugim aktom ZŠIS.

5. člen

Kršitve, za katere se lahko ugotavlja disciplinska odgovornost članic ZŠIS so naslednje:

-         nespoštovanje Statuta in drugih aktov ZŠIS in sklepov organov ZŠIS,

-         delovanje v nasprotju s programskimi usmeritvami, cilji in interesi ZŠIS,

-         kršitev ugleda ZŠIS ali njenih funkcionarjev,

-         prikrivanje informacij ali dajanje nepravilnih informacij, ki so potrebne za opravljanje skupnih nalog ZŠIS.

Članico ZŠIS v postopku pred častnim razsodiščem zastopa zakoniti zastopnik.

6. člen

Kršitve, za katere se lahko ugotavlja disciplinska odgovornost funkcionarjev ZŠIS so:

-         nespoštovanje Statuta in drugih aktov ZŠIS in sklepov organov ZŠIS,

-         delovanje v nasprotju s programskimi usmeritvami, cilji in interesi ZŠIS,

-         neizpolnjevanje ali malomarno izpolnjevanje  obveznosti, ki ima za posledico škodo za ZŠIS,

-         kršitev ugleda ZŠIS ali njenih funkcionarjev,

-         prikrivanje informacij ali dajanje nepravilnih informacij, ki so potrebne za opravljanje skupnih nalog ZŠIS,

-         neupravičena odklonitev naloge, ki jo je določil organ ZŠIS,

-         nezakonito ali nevestno ravnanje s finančnimi ali materialnimi sredstvi ZŠIS,

-         povzročitev materialne škode ZŠIS,

-         širjenje lažnih ali netočnih trditev o razmerah v ZŠIS,

-         ponarejanje zapisnikov, sklepov ali drugih listin ZŠIS,

-         vidna vinjenost na prireditvah, sestankih in drugih aktivnostih, kjer funkcionar nastopa kot predstavnik ZŠIS,

-         povzročanje nereda, prepira ali pretepa na prireditvah, sestankih in drugih aktivnostih, kjer funkcionar nastopa kot predstavnik ZŠIS.

7.člen

Kršitve, za katere se lahko ugotavlja disciplinska odgovornost udeležencev programov ZŠIS:

-         nespoštovanje Statuta in drugih aktov ZŠIS in sklepov organov ZŠIS,

-         kršitev ugleda ZŠIS ali njenih funkcionarjev,

-         nespoštovanje pravil o uživanju nedovoljenih substanc(doping),

-         ponarejanje rezultatov treningov in tekmovanj ali drugih podatkov, ki so potrebni v programu, ki ga izvaja ZŠIS,

-         nespoštovanje pravil tekmovanj in treningov,

-         povzročitev materialne škode ZŠIS,

-         širjenje lažnih ali netočnih trditev o razmerah v ZŠIS,

-         ponarejanje zapisnikov, sklepov ali drugih listin ZŠIS,

-         vidna vinjenost na treningih, tekmovanjih in prireditvah, kjer udeleženec programa nastopa kot predstavnik ZŠIS,

-         povzročanje nereda, prepira ali pretepa na treningih, tekmovanjih in  prireditvah, kjer udeleženec programa nastopa kot predstavnik ZŠIS,

2.      UKREPI

8.člen

Disciplinski ukrepi so:

-         opomin,

-         javni opomin,

-         začasna ali trajna prepoved opravljanja funkcije,

-         začasna ali trajna prepoved nastopanja na tekmovanjih,

-         predlog izključitve iz ZŠIS.

Opomin se praviloma  izreče storilcu kršitve, ki ne pomeni večje škode za ZŠIS.  V pisni obliki se pošlje kršilcu.

Javni opomin se praviloma  izreče storilcu kršitve, ki ne pomeni večje škode za ZŠIS, vendar se želi na kršitev javno opozoriti. Storilcu kršitve se praviloma izreče tako, da se pošlje njemu in tudi organizaciji, ki ji pripada oziroma organom te organizacije in organom ZŠIS.

Prepoved opravljanja funkcije se izreče funkcionarju ZŠIS in sicer za določen čas, največ za dobo enega leta. O dolžini trajanja ukrepa odloči častno razsodišče glede na težo prekrška in lahko znaša 1, 3, 6,  9 ali 12 mesecev. Trajna prepoved se izreče izjemoma za zelo hude kršitve, ki so povzročile veliko škodo invalidskemu športu.

Začasna ali trajna prepoved nastopanja na tekmovanjih se lahko izreče udeležencem programov ZŠIS in sicer za določeno časovno obdobje ali pa kot trajen ukrep. Začasna prepoved se izreče za dobo 3, 6, 9, 12, 15, 18 ali 24 mesecev, o dolžini trajanja odloči častno razsodišče glede na težo prekrška. Trajna prepoved se izreče izjemoma za zelo hude kršitve, ki so povzročile veliko škodo invalidskemu športu.

Predlog izključitve članice iz ZŠIS lahko častno razsodišče sprejme za članice ZŠIS in predlaga izključitev skupščini ZŠIS, ki o njej odloči.

9. člen

Častno razsodišče lahko v postopku izreče naslednje ukrepe:

1.      Članicam ZŠIS:

-         opomin,

-         javni opomin,

-         predlaga izključitev iz ZŠIS.

2.      Funkcionarjem ZŠIS:

-         opomin,

-         javni opomin,

-         začasno (1, 3, 6,  9 ali 12 mesecev) ali trajno prepoved opravljanja funkcije.

3.      Udeležencem programov:

-         opomin,

-         javni opomin,

-         začasno (3, 6, 9, 12, 15, 18 ali 24 mesecev) ali trajno prepoved nastopanja v okviru programov ZŠIS.

10. člen

Pri odločanju o ukrepu častno razsodišče upošteva zlasti:

• težo oziroma pomen kršitve in njene posledice ( način storitve, odmevnost v javnosti….)

• ali je bil članici ali posamezniku v zadnjih dveh letih že izrečen ukrep.

III.  SESTAVA IN ODLOČANJE ČASTNEGA RAZSODIŠČA

11. člen

Častno razsodišče sestavlja 5 članov (predsednik in štirje člani) in njihovih namestnikov, ki jih voli skupščina ZŠIS.

Mandatna doba članov in namestnikov članov je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno izvoljeni.

Častno razsodišče deluje v sestavu treh članov, odločitve sprejema z večino glasov. Namestniki so člani senata, ko je potrebna izločitev članov častnega razsodišča.  

12. člen

Članu ali namestniku člana častnega razsodišča  preneha funkcija zaradi:

• smrti,

• razrešitve na skupščini ZŠIS.

13. člen

Skupščina ZŠIS lahko pred potekom mandatne dobe razreši člana ali namestnika člana častnega razsodišča, če:

• sam zahteva razrešitev,

• če je s pravnomočno sodbo obsojen ali če mu je bil izrečen ukrep častnega razsodišča,

• če ne opravlja dolžnosti pri častnem razsodišču

14. člen

Častno razsodišče zaseda na sejah v sestavu treh članov, ki jih določi predsednik častnega razsodišča in  odloča z večino glasov navzočih članov. 

Častno razsodišče praviloma zaseda na sedežu ZŠIS. V kolikor je to potrebno in smotrno, lahko zaseda tudi v drugem kraju. O tem odloči predsednik častnega razsodišča.

Seje častnega razsodišča vodi predsednik, v njegovi odsotnosti vodi seje član, ki ga pooblasti predsednik. V takem primeru ima predsedujoči pri vodenju seje vsa pooblastila predsednika častnega razsodišča.

1.  Izločitev člana častnega razsodišča

15. člen

Člani častnega razsodišča se izločijo iz postopka in  odločanja, če:

• je zoper njih podan predlog za uvedbo postopka pred častnim razsodiščem,

• je zakonec, izvenzakonski partner, posvojitelj ali posvojenec kršilca  ali v sorodstvu ali svaštvu do tretjega kolena,

• je priča v postopku pred častnim razsodiščem,

• obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo sum v njegovo objektivnost.

Član mora o okoliščini iz prejšnjega odstavka sam opozoriti predsednika častnega razsodišča. Če obstojajo razlogi za izločitev predsednika častnega razsodišča, ta o tem obvesti predsednika ZŠIS, ki določi predsedujočega častnega razsodišča izmed ostalih članov.

16. člen

Odločitev o izločitvi sprejme častno razsodišče s sklepom po lastni presoji ali na predlog člana častnega razsodišča, storilca kršitve ali organa ZŠIS.

IV.    POSTOPEK PRED ČASTNIM RAZSODIŠČEM

1.  FAZE POSTOPKA

17. člen

Postopek pred častnim razsodiščem  sestavljajo:

1. predlog za uvedbo postopka,

2. poizvedbeni postopek,

3. glavna obravnave,

4. odločba častnega razsodišča

1.1     Predlog za uvedbo postopka

18. člen

Postopek se začne s predlogom za uvedbo postopka, ki ga lahko podajo:

• članice ZŠIS,

• funkcionarji ZŠIS,

• udeleženci programov ZŠIS.

19. člen

Predlog za uvedbo postopka mora vsebovati zlasti:

• ime in naslov predlagatelja,

• ime in naslov domnevnega kršitelja,

• opis kršitve, ki je podlaga za uvedbo postopka pred častnim razsodiščem in pa morebitne dokaze o kršitvi.

Predlog za uvedbo postopka se pošlje na sedež ZŠIS s pripisom »za častno razsodišče«.

20. člen

Ko predsednik častnega razsodišča prejme predlog  za uvedbo postopka , v čim krajšem času, najkasneje pa v 7 dneh skliče sejo častnega razsodišča. Vabilu za sejo, ki se pošlje članom častnega razsodišča morata biti predložena dnevni red seje in gradivo.

Na seji  se ugotovi:

• ali je predlog primeren za obravnavo pred častnim razsodiščem (upravičen predlagatelj, pristojnost častnega razsodišča, pravočasnost predloga)

• ali so podani razlogi za izločitev katerega izmed članov častnega razsodišča,

• ali je treba o predlogu uvesti poizvedbeni postopek.

21. člen

Če častno razsodišče na seji, sklicani po prejetju predloga za uvedbo postopka, iz razpoložljivih podatkov ugotovi, da zadeva ni primerna za obravnavo pred častnim razsodiščem ali da je zadeva že zastarala, izda na seji odločbo, s katero zavrže predlog za uvedbo postopka. O takšni odločitvi se obvesti predlagatelja in domnevnega kršitelja, ki imata zoper tako odločbo pravico do pritožbe na skupščino ZŠIS.

1.2.      Poizvedbeni postopek

22. člen

Če častno razsodišče na seji, sklicani po prejetju predloga za uvedbo častnegaga postopka ugotovi, da so podatki v predlogu pomanjkljivi, lahko v poizvedbenem postopku pozove predlagatelja postopka, domnevnega kršilca ali drugo vpleteno osebo ali organizacijo, da v roku 8 dni podajo pojasnila.

Po prejetih dopolnitvah predsednik častnega razsodišča takoj, najkasneje pa v 7 dneh razpiše glavno obravnavo. Prav tako predsednik častnega razsodišča razpiše glavno obravnavo, če zahtevanih dopolnitev pozvani v roku ne opravijo.

Če častno razsodišče na seji, sklicani po prejetju predloga za uvedbo postopka pred častnim razsodiščem ugotovi, da je predlog za uvedbo postopka  popoln in da poizvedbeni postopek ni potreben, takoj, najkasneje pa v  7 dneh razpiše glavno obravnavo.

1.3.       Glavna obravnava

22. člen

Častno razsodišče odloča o kršitvah na podlagi ustne, neposredne in javne obravnave.

Predstavniku članice ali posamezniku, zoper katerega je vložen predlog za uvedbo častnegaga postopka, mora častno razsodišče omogočiti, da se zagovarja in v svojo korist predloži dokaze.

23.člen

Predsednik častnega razsodišča razpiše glavno obravnavo tako, da določi dan, uro in kraj obravnave. Na obravnavo povabi:

·        kršitelja, zoper katerega je uveden postopek,

·        predlagatelja postopka,

·        morebitne priče in druge osebe po presoji predsednika častnega razsodišča,

·        morebitne strokovnjake s področja, ki je predmet obravnave.

Vabilo na glavno obravnavo mora biti udeležencem vročeno najmanj 7 dni pred napovedano obravnavo.

24. člen

Če častno razsodišče tako presodi, lahko iz glavne obravnave v posameznih delih izloči javnost ali posamezne priče, preden so te izprašane.

Prav tako lahko predsednik častnega razsodišča  iz glavne obravnave odstrani vsakogar, ki moti red in disciplino.

25.člen

Predsednik častnega razsodišča lahko preloži glavno obravnavo, če je oseba, zoper katero je bil postopek uveden opravičeno odsotna ( bolna, v tujini…). V kolikor se oseba, zoper katero je bil postopek uveden, tudi po dvakratnem poslanem vabilu glavne obravnave ne udeleži, se glavna obravnava opravi v odsotnosti. Oseba, zoper katero je bil postopek uveden, lahko po lastni želji poda tudi pisno obrazložitev domnevne kršitve.

26. člen

O glavni obravnavi se vodi zapisnik. Zapisnikarja določi predsednik častnega razsodišča. V zapisnik se vpišejo:

• sestava častnega razsodišča,

• kraj, datum in ura pričetka in konca glavne obravnave,

• zadeva, ki je predmet postopka,

• bistvene navedbe predloga za uvedbo postopka in zagovora, morebitne izjave prič.

Predsednik častnega razsodišča sproti narekuje zapisnikarju, kaj naj vpiše v zapisnik.

27. člen

Predsednik častnega razsodišča prične glavno obravnavo tako, da razglasi predmet postopka in določi zapisnikarja. Potem ugotovi, kdo od povabljenih se je obravnave udeležil in ugotovi sklepčnost. Nato prebere predlog za uvedbo  postopka in izvede dokazni postopek.

V dokaznem postopku predsednik daje besedo udeležencem obravnave, članom častnega razsodišča, ki lahko poleg predsednika udeležencem v postopku postavljajo vprašanja.

Najprej poda zagovor oziroma obrazložitev oseba, zoper katero je bil postopek uveden. Za tem predsednik častnega razsodišča k dodatnim pojasnilom pozove predlagatelja postopka in morebitne priče. V kolikor je katera izmed oseb odsotna, se uporabi dokaze oziroma obrazložitve, ki so bili zbrani v poizvedbenem postopku.

28. člen

Ko predsednik častnega razsodišča ugotovi, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno in ni več dokaznih predlogov, obravnavo zaključi. Po zaključeni obravnavi se člani častnega razsodišča umaknejo in z glasovanjem sprejmejo odločitev, ki jo razglasi predsednik častnega razsodišča.

1.3.1 Odločanje o odgovornosti

29. člen

Pri odločanju o kršilčevi odgovornosti častno razsodišče presoja dokaze po lastni presoji in prepričanju. Verjame tistim dokazom, ki so prepričljivi, življenjsko sprejemljivi in logični.

Pri izrekanju ukrepa mora častno razsodišče upoštevati stopnjo odgovornosti kršitelja, posledice, ki jih je imelo ravnanje ter druge obremenilne in olajševalne okoliščine in vzgojni vpliv ukrepa na kršitelja.

30. člen

Kot obremenilni dokazi se štejejo zlasti:

• če je bilo ravnanje kršitelja namensko,

• če je bila z ravnanjem kršitelja Zvezi, njeni članici, funkcionarju ali udeležencu programov ZŠIS povzročena škoda,

• če je bilo z ravnanjem kršitelja močno zmanjšan ugled ZŠIS, njene članice, funkcionarja  ali udeleženca programov ZŠIS,

• če so bili zaradi ravnanja kršitelja bistveno poslabšani medsebojni odnosi v Zvezi,

• če je kršitelj že storil podobno kršitev.

Kot olajševalne okoliščine se štejejo:

• če kršitev ni bila storjena namenoma,

• če s kršitvijo ni bila povzročena večja škoda ali zmanjšan ugled ZŠIS, njene članice, funkcionarja ali udeleženca programov ZŠIS,

• obžalovanje kršitelja.

1.4.      Odločba častnega razsodišča

31. člen

Odločba častnega razsodišča mora vsebovati: uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk.

Uvod obsega naziv častnega razsodišča, imena in priimke članov razsodišča in zapisnikarja, ime in priimek kršitelja, njegove rojstne podatke in naslov, datum obravnave, v kolikor je do nje prišlo.

V izreku častno razsodišče pove, kako se je  postopek končal in sicer lahko:

• zavrže predlog za uvedbo postopka, ker je zadeva zastarala ali je bilo ugotovljeno, da ne gre za kršitev za katere je pristojno častno razsodišče,

• ugotovi, da ni bilo kršitve,

• izreče ukrep.

V obrazložitvi se opiše aktivnosti častnega razsodišča od prejetja predloga za uvedbo postopka, disciplinsko kršitev, materialne predpise, če so bili le ti kršeni in pa potek postopka pred častnim razsodiščem. Posebej se obrazloži izrek tako, da se pojasni razloge, ki so privedli do takšnega izreka.

V pravnem pouku se opiše postopek pritožbe.

Odločbo podpiše predsednik častnega razsodišča.

33. člen

Odločba se pošlje s povratnico osebi, zoper katero je bil postopek uveden in vlagatelju predloga za uvedbo postopka.

Odločba se pošlje v vednost predsedniku ZŠIS.

V.    ZASTARANJE

34. člen

Kršitev, ki je predmet obravnave pred častnim razsodiščem zastara v 6 mesecih od časa storitve oziroma od dneva, ko se je zvedelo za kršitev.

Zastaranje pretrga vložitev predloga za uvedbo postopka

V vsakem primeru pa kršitev zastara, ko preteče 1 leto od dneva storitve.

VI.   PRITOŽBA IN PRITOŽBENI POSTOPEK

35. člen

Zoper odločbo častnega razsodišča imata pravico do pritožbe oseba, zoper katero je bil postopek uveden in pa predlagatelj postopka.

Pritožba se vloži pisno pri disciplinski komisiji, ki je izdala odločbo in sicer  v 15 dneh po prejemu odločbe.

Če pritožba ni vložena ali je vložena prepozno, postane odločba častnega razsodišča pravnomočna.

36. člen

Za reševanje pritožb zoper vse odločitve častnega razsodišča na drugi stopnji je pristojna skupščina ZŠIS.

37. člen

Skupščina ZŠIS lahko reši pritožbo na naslednje načine:

·        pritožbo zavrne in odločbo potrdi,

·        pritožbi ugodi in odločbo razveljavi v celoti,

·        pritožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo spremeni glede izrečenega ukrepa.

38. člen

Pritožbi se ugodi in se odločba razveljavi:

·        če so bila v postopku nepopolno in zmotno ugotovljena dejstva, ki so vplivala na odločitev častnega razsodišča,

·        če ni z gotovostjo dokazano, da je oseba, zoper katero je bil postopek uveden, storila kršitev, ki je bila predmet obravnave.

39. člen

Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska odločba spremeni glede izrečenega ukrepa:

·        če je častno razsodišče napačno ugotovilo, kateri predpis ali pravila je kršitelj kršil,

·        če izrečena kazen ne ustreza stopnji kršitve,

·        če izrečen ukrep v pravilniku ni predviden.

40. člen

Pri obravnavi pritožbe na drugi stopnji ne smejo sodelovati člani častnega razsodišča, ki so sprejeli odločitev na prvi stopnji.

Odločitev skupščine ZŠIS je dokončna.

VII. KONČNE DOLOČBE

41. člen

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po postopku, po katerem je bil pravilnik sprejet.

Pravilnik začne veljati z dnem sprejema na Skupščini ZŠIS.

home

Copyright (c) 2000 - 2004: Edvard Bogataj