Po skoraj petih letih oddajanja trenutno edinega vseevropskega športnega programa Eurosport v slovenskih kabelskih sistemih zadnje čase kar nenadoma slišimo, da so z njim samo velike težave. Nekateri predstavniki Združenja kabelskih operaterjev (ZKOS) slovensko javnost, predvsem pa izgleda svoje kolege kabelske operaterje, glasno in odločno prepričujejo, da je Eurosport slab in drag program. Potihem celo nudijo programe, ki naj bi zamenjali “grdi in umazani” Eurosport.

Kaj se pravzaprav dogaja z Eurosportom, se najbrž sedaj sprašujejo številni njegovi gledalci, ljubitelji športa v kabelskih sistemih in imetniki individualnih satelitskih sistemov. Ali se je Eurosport res spremenil? Ali pa so se morda spremenili le odgovorni ljudje v ZKOS-u?

Kaj če je aktualna histerična kampanja proti Eurosportu le posledica “umazane” podrobnosti, da veliki večini slovenskih kabelskih operaterjev konec junija potečejo pogodbe za distribucijo tega programa v njihovih kabelskih sistemih? In kaj, če je edina pogajalska spretnost in znanje aktualnih predstavnikov slovenskih kabelskih operaterjev le v tem, da vztrajno, bučno in tudi z neresničnimi oziroma za svoje potrebe prikrojenimi argumenti dokazujejo, kako drag, zanič in nepotreben program je Eurosport?

Naštejmo najprej nekaj neizpodbitnih in dokazljivih dejstev. Večina slovenskih kabelskih operaterjev je z Eurosportom podpisala prve pogodbe o legalni distribuciji tega programa konec leta 1995 in v začetku leta 1996. S pogodbami je bilo določeno, da bo pristojbina za legalno redistribucijo Eurosporta v prvem letu 20 pfenigov na mesec za posamezni priključek, nato pa vsako leto po 5 pfenigov več. Lani, peto leto veljavnosti pogodbe, je bila pristojbina tako 40 pfenigov, kar velja še v prvi polovici letošnjega leta, se pravi do 30. junija 2000. Hkrati pa je Eurosport že lani vsem kabelskim operaterjem, ki jim poteče pogodba, za nadaljnjo redistribucijo ponudil naslednje cene (za priključek na mesec): 50 pfenigov za drugo polovico leta 2000, 55 pfenigov za leto 2001 in 60 pfenigov za leto 2002. Povedati je treba, da nekateri slovenski kabelski operaterji, ki so pogodbe z Eurosportom podpisali kasneje, za pristojbino že sedaj plačujejo 50 in več pfenigov.

Ob tem je Eurosport posamezne operaterje in predstavnike ZKOS-a večkrat opozoril, da se zaradi različnih razlogov o ponujenih cenah ni pripravljen pogajati. Eurosportu se ponudba zaradi različnih razlogov, ki so bili zelo natančno predstavljeni v stikih s kabelskimi operaterji in predstavniki ZKOS-a, zdi poslovno popolnoma korektna. Predstavnik Eurosporta in predstavniki njegovega zastopnika za Slovenijo tudi nikoli niso zavrnili pogovora o kakršnihkoli drugih komercialnih pogojih redistribucije. A kaj, ko se denimo dejstvo, da Eurosport “ni opremljen” s slovenskim komentarjem, uporablja kot “dokaz Eurosportove neposlovnosti”, ne pa kot poslovna možnost, ki bi dvignila ugled Eurosporta, pa tudi kabelskih operaterjev med naročniki v njihovih sistemih.

Sedaj, slabih pet mesecev pred iztekom pogodb z Eurosportom, od slovenskih kabelskih operaterjev oziroma od njhovih predstavnikov slišimo v bistvu le eno stvar: Eurosport je zanje predrag! In če Eurosport ponujenih cen ne bo znižal, ga bodo konec junija izklopili, pravijo.

Tistih posameznih glasov iz vrst kabelskih operaterjev, ki govoričijo, da Eurosporta konec junija ne nameravajo izklopiti, četudi ne bodo imeli več veljavnih pogodb za redistribucijo, najbrž ni treba posebej komentirati. Nekateri očitno menijo, da bodo julija ali avgusta inšpektorji na dopustih in da jim zaradi tega ne bo treba še izklopiti Eurosporta. A ob tem pozabljajo, da je redistribucija kateregakoli TV programa brez ustreznega soglasja od lastnika tega programa kaznivo dejanje.

Eurosport je za slovenske kabelske operaterje torej predrag, pravijo! Hm, s tem bi se najbrž lahko strinjali, saj najbrž drži ugotovitev, da je pristojbina, ki jo morajo plačevati za njegovo redistribucijo najvišja med vsemi satelitskimi programi. Vendar najbrž drži tudi ugotovitev, da je Eurosport brez konkurence najbolj gledan satelitski program. Tako ni le v Sloveniji, tako je v glavnem tudi drugod po Evropi (razen v nekaterih zelo izjemnih primerih, kot sta, npr. Nemčija in Avstrija). V evropskih državah, s katerimi se zadnje čase v Sloveniji radi primerjamo, je cena za redistribucijo Eurosporta podobna ali celo višja, še posebej, če države oziroma njihovo prebivalstvo primerjamo med sabo po kupni moči.

Ta hip pa gotovo ni najbolj bistveno vprašanje, kako draga se zdi pristojbina za redistribucijo Eurosporta slovenskim kabelskim operaterjem. Mnogi med njimi so zadnje čase zagledani v svojo vedno večjo pomembnost in, ujeti v krog somišljenikov, pozabili na to, zakaj pravzaprav delujejo – kaj je njihovo temeljno poslanstvo. Temeljno poslanstvo vseh kabelskih operaterjev kjerkoli na svetu je svojim gledalcem oziroma uporabnikom na najbolj racionalen način ponuditi čim večje število televizijskih in radijskih programov ter drugih storitev, ki jih je mogoče ponuditi “po kablih”. Ob tem so kabelski operaterji na svojevrsten način le posredniki med ponudniki različnih radiodifuznih programov in drugih storitev ter svojimi naročniki.

Zato je ključno vprašanje, ki bi ga sedaj morali zastaviti kabelski operaterji in predstavniki najširše javnosti, ali naročniki še želijo spremljati Eurosport? Ob tem ta hip niti ni tako važno, za koga subjektivno je Eurosport odličen, dober, slabši ali celo slab program. Ko imajo kabelski operaterji za obnovitev pogodb z Eurosportom le še razmeroma malo časa, je torej pomembno poiskati pravi odgovor le na eno, ključno vprašanje.

In če kabelski operaterji menijo, da bo 60 pfenigov na posameznega naročnika več za Eurosport v drugi polovici leta 2000 in enaka zneska dodatno več tudi v celotnem letu 2001 in 2002 ogrozilo njihovo poslovanje, naj to povejo svojim naročnikom in jih vprašajo, če jim zaradi Eurosporta lahko povišajo naročnino. Ob tem pa bodo, upajmo, vsaj svojim naročnikom, če ne vsej slovenski javnosti, tudi povedali, zakaj ne morejo “preživeti” zaradi “velikanske cene”, ki jo zahteva Eurosport, ko pa sami (denimo ponekod v Ljubljani, a gotovo še kje drugje) svojim naročnikom pobirajo že vsaj po 1.500 tolarjev na mesec.

Če se bodo slovenski kabelski operaterji na koncu res množično odločili za izklop Eurosporta, kot trdijo nekateri njihovi predstavniki, se bosta v drugi polovici leta gotovo zgodili dve zadevi: povečala se bo prodaja cenenih, individualnih satelitskih sistemov, hkrati pa se bo zmanjšal odstotek tistih kabelskih naročnikov, ki redno plačujejo naročnino. Večina ljubiteljev športa v Sloveniji bo gotovo naredila vse, da ne bodo zamudili intenzivnega 24-urnega pokrivanja olimpijskih iger v Sydneyju, kar napovedujejo pri Eurosportu. Mnogim tudi ni dovolj, kako terestrialne televizije, ki jih vidimo pri nas, in preostali satelitski programi pokrivajo zimske športe, kolesarstvo (vse štiri največje etapne dirke na svetu), plavanje, nogomet (evropsko prvenstvo), tenis (vsak teden vsaj eden ATP turnir) in moto športe, čeprav brez formule ena. Zato je ta hip velikanska odgovornost predvsem na strani vsakega posameznega kabelskega operaterja in ne morda kogarkoli iz njihovega združenja, da se v zvezi z bodočo prisotnostjo Eurosporta v vsakem od okoli 80 kabelskih sistemov pri nas odloči tako, kot bo to najbolj v interesu njegovih naročnikov, pa tudi njega samega.