Do ljubezni svojega življenja - atletike - je
Gregor prišel bolj ali manj po naključju. K treniranju atletike ga je
prvi privabil Miro Kocuvan - starejši, ko je bil Gregor v 4. razredu
osnovne šole.
Po dobrih dveh letih, v 6. razredu, je s treningi nadaljeval pri
Branetu Strožerju, ki je kaj hitro zaznal, da je Gregor nadarjen predvsem
za skakalne discipline.
Najprej se je posvetil skoku v višino, hkrati pa se je poskusil tudi v
troskoku in skoku v daljino. Tudi na ekipnih tekmah je za matični klub AD
Kladivar iz Celja tekmoval navadno v vseh skakalnih disciplinah, pa celo v
teku na 60 m in 100 m z ovirami se je preizkusil. Večkrat se mu je celo zgodilo,
da je na kakšni tekmi nastopal kar v dveh disciplinah sočasno, saj so se
urniki prekrivali.
Svojo prvo medaljo je Gregor osvojil na občinskem prvenstvu v skoku v
višino, preskočil pa je 126 cm - svoj prvi pokal pa je osvojil v Kozjem,
tudi tokrat v skoku v višino. Na tej tekmi pa je Gregor dosegel tudi
drugo mesto v skoku v daljino.
Leto 1992, ko se je udeležil Mladinskega svetovnega prvenstva v Seulu,
ki je bilo obenem njegovo prvo veliko mednarodno tekmovanje, pa je bilo za
Gregorja prelomno. Tedaj se je dokončno posvetil skoku v daljino.
Zatem so se velika in mednarodna tekmovanja kar vrstila, prvi pomemben
uspeh v Gregorjevi karieri pa je bilo zagotovo osvojeno 1. mesto na
Mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1994 v Lizboni. Morda je tudi zaradi
tega uspeha Gregorju ta stadion še posebej pri srcu - in morda zato prav
tu v zadnjih letih vedno uspešno skače, praviloma preko 8 m.
Gregorjeva največja uspeha doslej sta prav gotovo bronasta medalja na
Svetovnem prvenstvu v španski Sevilli leta 1999 in šesto mesto na
Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996.
Pred njim pa so še veliki načrti in izjemne priložnosti ...