Merlene v Ostravi lovi Jarmilo!

Ljubljana. 06. junij 2003

Jolanda Čeplak in Merlene Ottey med zvezdnicami prvega mitinga za Super VN

Ostrava - Svetovna rekorderka na 800 m Jarmila Kratochvilova (1:53,28) je v češki atletiki pustila globoko sled, zato ni nič čudnega, da je ta disciplina v njeni deželi najbolj priljubljena med tekaškimi. Na tiskovni konferenci pred prvim mitingom Super VN v Ostravi je bila zategadelj v središču pozornosti evropska prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak. Za najboljšo slovensko atletinjo namreč strokovnjaki menijo, da je edina iz sedanjega rodu sposobna izboljšati rekord slovite Čehinje, ki bo čez dober mesec dni (26. julija) star natanko 20 let.

Jolanda že nekaj časa ponavlja, da je to strahovito dober rezultat, za katerega bodo potrebne optimalne razmere na vseh ravneh, zato ga je zelo težko načrtovati. Zanimivo pa je, da Kratochvilova v Ostravi ni rekorderka mitinga v svoji disciplini, tako da bo Čeplakova imela lažjo nalogo - prehiteti drugo Čehinjo, Mileno Strnadovo, ki je leta 1986 tekla 1:57,92 (druga na večni lestvici je Maria Mutola z 1:58,90). "To bi bil sijajen rezultat za začetek sezone," pravi slovenska rekorderka. "Za cilj sem si zastavila rezultat okrog 1:58,50. Konkurenca res ni tako močna, da bi me spodbudila, vendar sem se odločila, da bom tekla svoj ritem. Zmaga bi vsekakor prišla zelo prav," je predstavila načrt za uvodno tekmo sezone Čeplakova, ki je pred dvema tednoma v ZDA tekla na 1500 m in zmagala z državnim rekordom.

V lov za Jarmilo pa se bo v Ostravi spustila Merlene Ottey, svetovna rekorderka na 100 m nad 40 let (v Velenju na pokalu AZS z 11,22)! Ena največjih šprinterk vseh časov je na največjem češkem mitingu že zmagala leta 1996, na 100 m pa rekorda nima. Lasti si ga Kratochvilova, ki je leta 1982 tekla 11,16! Otteyjeva je 14 let pozneje zaostala za njenim izidom za 2 stotinki sekunde. Ljubljančanka se z Jarmilinim izidom ne obremenjuje. Predvsem bi rada zmagala (tekmici sta nekdanja rojakinja Juliet Campbell in Bahamčanka Debbie Ferguson ) in z dobrim izidom - okrog 11,20 - potrdila vrhunsko formo.

Merlene Ottey in Jolanda Čeplak sta med velikimi zvezdami mitinga Ostrava 2003, na katerem bo zasedba zares imenitna, saj so med nastopajočimi Maročan Hicham El Guerrouj (na memorialu Emila Zatopka bo prvič tekel 5000 m), Kenijec Bernard Lagat (na 1500 m načrtuje tek pod 3:30), Rus Juri Borzakovski (na 800 m - pod 1:44), Felix Sanchez iz Dominikanske republike (nadaljevati serijo zmag) , Britanec Dwain Chambers (premagati rojaka Marca Lewis-Francisa), Švedinja Kajsa Bergvist (prvič v Ostravi premagati 2-metrsko znamko) in seveda domači matador Jan Železny (edini nastop na Češkem v sezoni).

V Ostravi bodo nastopili še trije slovenski reprezentanti - Gregor Cankar v skoku v daljino, Boštjan Buč na 3000 m z zaprekami in Jure Rovan v skoku s palico. Največ možnosti za odmeven rezultat ima Cankar, ki bo imel še drugič v letošnji sezoni konkurenco za skok čez 8 metrov. Najavljena je namreč vsa elita - Ivan Pedroso, James Beckford, Savanthe Stringfellow, Dwight Phillips, Siniša Ergotić in Kareem Streete-Thompson . Iz svetovnega vrha bo manjkal le Yago Lamela.

Tek čez zapreke bodo narekovali Kenijci, saj jih bo na štartu kar 12. Najbolj znana sta nekdanji svetovni rekorder Wilson Boit Kipketer in Paul Koech, sicer vodilni na svetovni lestvici. Buč si ne dela posebnih utvar. "Če h Kenijcem prištejem še Avstrijca Martina Prölla in Maročana Allija Ezina, je jasno, da se bom moral osredotočiti na rezultat in poiskati ustrezno skupino, ki je pripravljena za tek okrog 8:20," je predstavil svoj načrt za največjo tekmo v karieri Velenjčan, ki je pred dnevi v Milanu tekel 8:23,79, kar je ta čas 15. izid na svetu.

Otteyjeva bo še hitrejša

Po končanem finalu atletskega pokala Slovenije v Velenju.
Velenje - 09.06.2003
Na 100 in 200 m slavila Merlene Ottey - Državni rekord Daneje Grandovec - Rožle Prezelj z normo za SP v Parizu

Minulo soboto in nedeljo je bil v Velenju finale atletskega pokala Slovenije, na katerem je nastopilo 300 tekmovalcev. Peščica gledalcev, ki se je v soboto zbrala na tribuni stadiona Ob jezeru, je bila navdušena nad ženskim tekom na 100 m. Pomerili sta se Jamajčanka s slovenskim potnim listom Merlene Ottey (Mass) in Ljubljančanka Alenka Bikar (Olimpija). Temnopolta Otteyjeva, ki živi in trenira v prestolnici, je kljub svojim 43 letom startala dobro, ciljno črto na tretji progi pa je pretekla kot prva v času 11,22. Državni rekord Slovenije izpred dveh let, ki ga je postavila Bikarjeva, je zgrešila za stotinko sekunde.

V moškem šprintu je Predanič ugnal Fridriha. Boštjan Buč je na 3000 m z zaprekami z 8:28,31 znova dokazal, da je v vrhunski formi. Na 100 m z ovirami je slavila Marina Tomič (Kladivar) z rezultatom 13,36, s čimer je izboljšala osebni rekord. Slovenski rekorder v metu krogle Miran Vodovnik (Almont) v Velenju ni bil najbolj razpoložen. Od svojega najboljšega meta v karieri, ki ga je z 19,51 m dosegel pred mesecem dni v Ljubljani, je zaostal za več kot pol metra. Normo B za morebitni nastop na SP v Parizu bo Vodovnik moral izpolniti na prihajajočih mitingih, prvič bo poskusil že to sredo v Zagrebu.

Včerajšnji drugi dan tekmovanja so tekmovalci po nekaj dežnih kapljah lažje zadihali in v nadaljevanju v sončnem vremenu z uspešnimi rezultati znova navdušili gledalce. Ti so v pričakovanju ženskega teka na 200 m, za najvišjo stopničko sta se vnovič spopadli Otteyjeva in Bikarjeva, videli še uspešen skok v višino Rožleta Prezlja (Triglav). Z 2,27 m je popravil osebni rekord za dva centimetra in obenem izpolnil normo B za nastop na SP v Parizu. V teku na 200 m pri ženskah je pričakovano zmagala Merlene Ottey pred Alenko Bikar. "Seveda sem zadovoljna s prvim mestom, a moja pripravljenost še zdaleč ni vrhunska. Po slabem startu sem nekako uspela ujeti pravi ritem in kljub slabemu rezultati zmagala. Za uspešen nastop v Parizu bom formo še stopnjevala in upam, da bom avgusta tako na 100 kot na 200 m pri vrhu," je povedala Merlene Ottey.

Edini državni rekord v obeh dneh je v teku na 3000 m z zaprekami z rezultatom 10:57,29 postavila 19-letna Daneja Grandovec (Maribor 98). Rekordno znamko je popravila za 17 sekund, dosegla jo je minulo leto v Sevilli.

Rezultati prvega dne, moški, 100 m: 1. Rok Predanič (Mass) 10,55, 2. Boštjan Fridrih (Almont) 10,62, 3. Jakob Jerančič (Kronos) 10,66; 400 m: 1. Jože Vrtačič (Krka) 47,66, 2. Luka Novak (Šentjur) 48,28, 3. Sergej Šalamon (Velenje) 48,40; 1500 m: 1. Aleš Tomič (Portovald) 3:56,92, 2. Boris Špes (Maribor 98) 3:57,23, 3. Borut Veber (Sevnica) 3:59,23; 5000 m: 1. Tone Kosmač (Velenje) 14:58,95, 2. Roman Kejžar (Velenje) 14:58,96, 3. Pavel Pori (Ravne) 15:02,16; 110 m ovire: 1. Aleš Škoberne (Velenje) 14,48, 2. Tevž Korent (AŠ Miran Bizjak) 14,49, 3. Matjaž Voglar (Kladivar) 14,67; 3000 m zapreke: 1. Boštjan Buč (Velenje) 8:28,31, 2. Peter Kastelic (Domžale) 9:27,10, 3. Andrej Cimperšek (Kladivar) 9:54,91; 4 x 100 m: 1. Mass 41,39, 2. Kronos 41,48, 3. Velenje 41,91; skok s palico: 1. Jurij Rovan (Fit) 5,10, 2. Jakl Rogel (Olimpija) 5,00, 3. Radovan Jokanovič (Pomurje) 4,60; daljina: 1. Jan Žumer (Mass) 7,45, 2. Damjan Sitar (Maribor 98) 7,19, 3. Boštjan Šimunič (Novoles) 7,18; krogla: 1. Miran Vodovnik (Almont) 18,93, 2. Miro Medič (Kladivar) 16,02, 3. Valter Grilanc (Gorica) 15,71; kopje: 1. Robi Teršek (Kladivar) 72,91, 2. Peter Zupanc (Kronos) 71,51, 3. Matija Kranjc (Mass) 67,86; ženske, 100 m: 1. Merlene Ottey (Mass) 11,22, 2. Alenka Bikar (Olimpija) 11,51, 3. Kristina Žumer (Mass) 11,56; 400 m: 1. Meta Mačus (Gorica) 54,99, 2. Danijela Džumič (Kladivar) 55,94, 3. Nina Mučič (Gorica) 56,70; 1500 m: 1. Sonja Roman (Maribor 98) 4:17,42, 2. Tamara Golenač (Kladivar) 4:46,99, 3. Anja Arzenšek (Velenje) 4:47,99; 5000 m: 1. Mirjana Kalajdjič (Velenje) 17:12,76, 2. Petra Šink (Triglav) 17:58,80, 3. Špela Kržan (Domžale) 19:01,32; 100 m ovire: 1. Marina Tomič (Kladivar) 13,36, 2. Radmila Vukmirovič 13,55, 3. Snežana Vukmirovič (obe Gorica) 14,41; 4 x 100 m: 1. Gorica 46,60, 2. Kladivar 48,25, 3. Kronos 48,63; višina: 1. Maja Mlinarič (Maribor 98) 1,71, 2. Janja Budna (Fit) 1,68, 3. Nina Oberstar (Nova Aurora) 1,65; troskok: 1. Anja Valant (Kladivar) 13,56, 2. Snežana Vukmirovič (Gorica) 13,09, 3. Manja Praznik (Novoles) 12,58; disk: 1. Mojca Črnigoj (Gorica) 44,48, 2. Živa Majcen 44,04, 3. Petra Novak (obe Kladivar) 36,14; kladivo: 1. Ana Šušec (Kronos) 53,87, 2. Lucija Križnik (Fit) 52,32, 3. Darja Malinar (Kladivar) 41,70;

drugi dan, moški, 200 m: 1. Boštjan Fridrih (Almont) 21,33, 2. Jože Vrtačič (Krka) 21,44, 3. Jakob Jerančič (Kronos) 21,67; 800 m: 1. Borut Veber (Sevnica) 1:52,60, 2. Domen Žnidarič (Maribor 98) 1:52,88, 3. Aleš Tomič (Portovald) 1:53,54; 3000 m: 1. Boris Špes (Maribor 98) 8:34,81, 2. Tone Kosmač (Velenje) 8:36,86, 3. Pavel Pori (Ravne) 8:36,97; 400 m ovire: 1. Sergej Šalamon (Velenje) 51,51, 2. Damjan Zlatnar (Mass) 52,12, 3. Stevan Polimat (Kladivar) 53,86; kladivo: 1. Primož Kozmus (Fit) 77,03, 2. Davorin Kovačič 47,63, 3. Matej Glivar (oba Krka) 46,11; troskok: 1. Andrej Batagelj (Gorica) 15,79 m, 2. Urban Matoh (Novoles) 15,41 m, 3. Jan Žumer (Mass) 14,71; disk: 1. Miran Vodovnik (Almont) 53,50, 2. Miro Medič (Kladivar) 48,35, 3. Valter Grilanc (Gorica) 46,82; višina: 1. Rožle Prezelj (Triglav) 2,27 2. Jurij Gregorc (Gorica) 2,00, 3. Jure Pirš (Almont) 1,95; 4 x 400 m: 1. Velenje 3:18,84, 2. Mass I 3:19,34, 3. Ravne 3:22,26; ženske, 200 m: 1. Merlene Ottey (Mass) 23,45, 2. Alenka Bikar (Olimpija) 23,58, 3. Kristina Žumer (Mass) 23,95; 800 m: 1. Sonja Roman (Maribor 98) 2:04,23, 2. Naja Ferjan 2:08,54, 3. Petra Stošič (obe Olimpija) 2:13,43; 3000 m: 1. Mirjana Kalajdjić (Velenje) 10:07,48, 2. Nežka Pori (Ravne) 10:59,03, 3. Suzana Mladenovič (Domžale) 11:01,52; 400 m ovire: 1. Meta Mačus (Gorica) 58,91, 2. Sara Orešnik (Olimpija) 1:00,26, 3. Minka Gortnar (Gorica) 1:01,26); kopje: 1. Evfemija Štorga (Mass) 47,99, 2. Petra Novak (Kladivar) 47,25, 3. Martina Rataj (Šentjur) 44,73; krogla: 1. Mojca Črnigoj (Gorica) 15,06 m, 2. Marija Sterlekar (Mass) 13,45, 3. Klavdija Halinič (Velenje) 12,21; 3000 m zapreke: Daneja Grandovec (Maribor 98) 10:57,29, 2. Tamara Golenač (Kladivar) 11:19,60, 3. Mojca Lindič (Krka) 11:45,44; skok s palico: 1. Teja Melink 3,90, 2. Nina Vega 3,70, 3. Ivana Abramić 3,70 (vse Gorica); daljina: 1. Tina Čarman (Triglav) 6, 43, 2. Kristina Žumer (Mass) 6,15, 3. Snežana Vukmirovič (Gorica) 5,83; 4 x 400 m: 1. Gorica 3:48,35, 2. Kladivar I 3:49,98, 3. Olimpija 3:53,51.

Jolandino burno popoldne

VELENJE - Močna nevihta tik pred začetkom drugega dne finala pokala Atletske zveze Slovenije, ki je bil hkrati tudi kvalifikacija za nastop v slovenski reprezentanci za nastop v evropski ligi, je omogočila atletom in atletinjam odlične razmere. Doseženih je bilo nekaj dobrih izidov, najbolj pa je bil zadovoljen Rožle Prezelj, ki je s preskočenimi 227 centimetri v skoku v višino izpolnil normo B za nastop na SP v Parizu. Kranjčan je naskakoval tudi slovenski rekord, a meje 231 centimetrov ni preskočil, tako da rekorder ostaja Sašo Apostolovski (230 cm).

.... ki ga v četrtek v Ostravi čaka nastop na močnem mitingu, kjer bodo od slovenskih tekmovalcev nastopili še Jolanda Čeplak, Merlene Ottey in Gregor Cankar. 

Marina Tomič je dosegla nov osebni rekord v teku na 100 metrov z ovirami (13,36), po nastopu pa je izjavila, da je pričakovala še boljši  rezultat. Za enega vrhuncev prvega dne je poskrbela Merlene Ottey, ki je v teku na 100 metrov s časom 11,22 dosegla nov rekord štadiona, za slovenskim rekordom Alenke Bikar, ki je zaostala za 29 stotink, pa je bila prepočasna za stotinko. Merlene Ottey je Vrhničanko prehitela tudi drugi dan v teku na 200 metrov. "Čeprav čas ni najboljši, sem zadovoljna. Zelo slabo sem štartala. Pomembno je, da se dobro počutim in da je pripravljenost vse boljša," je povedala Merlene Ottey. 

V teku na 200 metrov ni tekmovala Maja Nose, ki je teden pred tem na mitingu EAA v Ljubljani premagala Alenko Bikar. Šentjernejčanka si je ob nepravem času nategnila levo stegensko mišico. "Med tekom nisem bila osredotočena le na nastop, kar se ne bi smelo zgoditi. Težko se je vrniti po poškodbi, zato si le želim, da mi bo čimprej uspel dober tek od štarta do cilja," je povedala Alenka Bikar, ki bo konec tedna tekmovala v Lillu. 
..... 

Uroš Šemrov 

Merlene Ottey v obeh šprintih

V Velenju atletska generalka pred evropskim pokalom

LJUBLJANA - Finale pokala Atletske zveze Slovenije, ki bo danes in jutri v Velenju, bo hkrati uradna organizacijska generalka pred izvedbo reprezentančnega evropskega pokala, ki bo v Šaleški dolini dva tedna kasneje. Zato je komisija za tekmovanja AZS na korespondenčni seji po predlogu AK Velenje tudi prestavila uro začetka prvega dne, saj bi se radi čimbolj približali poteku mednarodnega tekmovanja.

Finale pokala AZS bo hkrati tudi kvalifikacijska tekma za izbiro slovenske reprezentance za evropski pokal. Zanimivo je, da bo Merlene Ottey tekla v obeh šprinterskih disciplinah - na 100 in 200 m. "Finale pokala AZS smo imeli ves čas v planu in le poškodba lahko prepreči, da Merlene ne bi tekla v obeh disciplinah. Ker je miting v Ostravi vse bliže (12. junija - op. p.), že pričakujem vidnejši rezultat," napoveduje trener Srdjan Djordjevič . 

.... naj bi že bil potrjen nastop v Ostravi, kjer bodo od slovenskih atletov tekmovali tudi Jolanda Čeplak, Merlene Ottey in Boštjan Buč.

Uroš Šemrov 

Bikar : Ottey za rekorda? 06.06.2003 

G. Cankar v Sevilli, H. Javornik v New Yorku, v Velenju pa finale pokala AZS

Bikar : Ottey za rekorda?

Velenje - Alenka Bikar je že osem let slovenska rekorderka - od leta 1995, ko je na 200 m prekosila dotedanjo rekorderko Sašo Kranjc. Tri leta pozneje je izboljšala tudi rekord na 100 m Jerneje Perc. Odtlej je svoje rekorde nekajkrat popravljala, nazadnje leta 2001, ko je 100 m pretekla v 11,21 sekundah in 200 m v 22,76. S prihodom Merlene Ottey, katere osebna rekorda sta 10,76 (iz leta 1996) in 21,64 (iz leta 1991), sta najboljši slovenski znamki Bikarjeve močno ogroženi, saj je Jamajčanka s slovenskim državljanstvom pri 43 letih še vedno ena najboljših šprinterk sveta.

Trener Srdjan Djordejvič pravi, da bi morala Merlene v normalnih okoliščinah teči pod 11,20 na 100 m in okrog rekorda na 200 m. Bikarjeva pravi, da je verjetnost, da bo Otteyjeva izboljšala obe njeni najboljši znamki, velika. "Seveda mi ni vseeno, ali bom na vrhu seznama rekorderk ali ne. Vendar se s tem ne obremenjujem. Rekordi so zato, da se podirajo," pravi 29-letna šprinterka Olimpije. Dvoboj Otteyjeve in Bikarjeve za šprinterski primat bo tudi glavni dogodek finala pokala AZS. Obe bosta najbrž nastopili v obeh disciplinah. Danes (tekmovanje se bo začelo ob 17.45) bo na sporedu šprint na 100 m, jutri (začetek ob 15.30) pa tek na 200 m. 

Sicer pa bosta v Velenju oba dneva v ospredju šprinterski obračuni. V moški konkurenci ne bo Matica Osovnikarja, zato pa bodo na štartu Rok Predanič, Boštjan Fridrih, Jakob Jerančič in Jan Žumer. Še bolj zanimivo bo bržkone v štafetnih tekih, a le če bo ljubljanski Mass nastopil v popolnih postavah. V preostalih disciplinah, razen moškega meta kopja (Robi Teršek : Peter Zupanc) in ženskega skoka v daljino (Tina Čarman : Kristina Žumer), ni pričakovati napetih bojev za zmago. Domačin Boštjan Buč (3000 m m z zaprekami), Rožle Prezelj (skok v višino), Roman Kejžar (5000 m), Miran Vodovnik (krogla), Primož Kozmus (kladivo), Marina Tomič (100 m z ovirami), Anja Valant (troskok), Meta Mačus (400 in 400 m z ovirami) in Sonja Roman (800 in 1500 m) so namreč absolutni favoriti in se bodo za vrhunske izide borili sami s seboj, kar je včasih veliko težje, kot če bi imeli ob sebi spodbujevalce oziroma dostojne tekmece. 
....
Vito Divac

PORTRET TEDNA - Merlene Ottey

To niso sanje, to je Slovenka

Merlene Ottey ne bi mogla niti na najbolj nori zabavi jet seta v Monte Carlu sanjati, da bo nekoč tekmovala za Slovenijo

Postavna Merlene Ottey je v petek postala Slovenka. Formalno je bila ta 42-letna atletinja izredno naturalizirana maja lani, a minuli petek je v Birminghamu prvič nosila majico z napisom Slovenija. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu je za Slovenijo osvojila četrto mesto.

Življenjska zgodba temnopolte Merlene je večno potovanje, ki se je začelo leta 1960 na karibski Jamajki. Da se je odločila za slovensko državljanstvo (jamajško je ohranila), je verjetno najbolj presenetilo njo samo. Ko se je leta 1998 prvič oglasila v Ljubljani, si ni mislila, da bodo kmalu za njo klicali: Hej, hej, Ljubljančanka (ki živi v stanovanju v vili nasproti Cankarjevega doma). Monaška kneževina ji je pred tem dajala varno (davčno) zavetje. Kar pa zanjo ni bilo dovolj oziroma je imela vsega dovolj. V slovenski prestolnici je Merlene našla nekaj, kar ji v Monte Carlu ne bi bilo nikoli usojeno. Mir. Še zlasti potem ko je v prvih mesecih ob Ljubljanici vsakemu mimoidočemu, ki jo je spoznal, dala avtogram.

Odprtost in dostopnost sta njeni vrlini. Bežnemu navijaču ali nadležnemu novinarju Merlene ne zna reči ne. Nikoli. Vzela si je toliko časa, da so si jo atletski privrženci prisvojili za svojo ikono. V Slovenijo je vstopila nenadoma; z Juretom Koširjem sta imela istega menedžerja - Švicarja Daniela Zimmermanna. Spoznala je trenerja Srdjana Djordjeviča. In Slovenijo. Še sama je postala Slovenka. "Preden sem prišla v Ljubljano, sem o Slovencih vedela samo to, da so dobri smučarji."

Razglaševali so jo za marsikaj - za najbolj seksi atletinjo, častno ambasadorko Jamajke, predstavnico Mednarodne atletske zveze (Iaaf) v letu žensk, petnajstkrat je bila športnica Jamajke. Naj, naj, naj. Za dominantno atletsko figuro minulega stoletja se je Merlene Ottey ustoličila kar sama. Osem olimpijskih medalj (prva v Moskvi 1980, zadnja v Sydneyju 2000) ima to lepotno napako, da med njimi ni nobene zlate. Ob pogledu na štirinajst odličij s svetovnih prvenstev (med njimi so tri zlata) jo morda včasih prešine, češ, škoda je, da med zbirko ni zlate medalje na 100 m. A to je že iskanje dlake v jajcu. Merlene pa ni malenkostna, sicer bi že zdavnaj nehala teči.

Prvič je slovo napovedala pred olimpijskimi igrami v Atlanti 1996, zatem štiri leta kasneje pred Sydneyjem. Pa še vedno ni pritekla na cilj. Poškodbe ji v zadnjih dveh sezonah niso prizanesle. Tudi Merlene je le ženska iz krvi in mesa, ki pa za svoja leta zgleda in teče neverjetno dobro. Njeni sedanji dosežki (slovenski rekord 7,17 na 60 m) ne dvigujejo njene slave, a ji utrjujejo vero in samozavest. Od nje ne pričakujemo, da bo napovedovala, kako so njen cilj olimpijske igre v Atenah 2004, ker je to samoumevno.

Za slovensko državljanstvo ni zaprosila zaradi političnih (azil), družinskih (ob prihodu v Slovenijo je bila samska) ali finančnih razlogov (prisluženega denarja ni imela časa zapraviti v monaškem kazinu). Državljanstvo je bolj praktično. Z njim se je neprimerno lažje prebijati skozi pasti vsakodnevnih birokratskih ovir. Ki so že za domačine moreče, kaj šele za tujko.

Merlene Otttey se je rodila v ruralnem Pondsidu 10. maja 1960. Oče Hubert je bil farmar, mati Joan pa medicinska sestra. Merlene je bila njun četrti otrok. Odraščala je s tremi brati in tremi sestrami. Merlene se spominja, da je že od malega rada in hitro tekla. Priimek Ottey je bil v njenih krajih sinonim za hitrost. Večna inspiracija za njeno atletsko kariero pa je bil rojak Donald Quarrie, olimpijski zmagovalec na 200 metrov v Montrealu leta 1976. Čeprav je na študij v ZDA krenila na krilih mladostniške želje, da bi postala manekenka ali fotomodel, je takoj presegla številne rekorde Univerze v Nebraski in njena usoda, pot k atletski slavi, je bila zapečatena.

V najlepšem spominu ji je ostala Olimpiada v Moskvi, ko je kot "nihče" prejela bronasto medaljo. Največje razočaranje v karieri je morala prestajati dvajset let kasneje, ko so jo leta 1999 kaznovali z dveletno prepovedjo nastopanja zaradi uživanja prepovedanih poživil (nandrolon). Po skoraj letu dni donkihotovskega boja je skupaj s številno strokovno in odvetniško ekipo premagala Iaaf. Dokazali so napake v postopku, njen trener Srdjan Djordjevič (pred tem je vadila tudi z Britancem Linfdordom Chriestijem, čigar korenine tudi segajo na Jamajko) je vseskozi trdil, da je bila višja stopnja nandrolona posledica specifične situacije - starosti, stresa, dehidracije in menstruacije. A dopinški madež je ob imenu Merlene Ottey ostal. Skrhali so se odnosi z njeno matično atletsko zvezo. Odrešitev je našla v Sloveniji. Zanimivo, da je Djordjevič edini trener na svetu, ki je dvakrat spodbil dopinško obsodbo: prvič pri skakalcu v daljavo Borutu Bilaču, ki so mu leta 1990 vzeli evropsko bronasto medaljo iz Splita in mu jo kasneje vrnili.

Ni važno, v katerem dresu nastopa, Merlene Ottey je že zdavnaj državljanka sveta. Enkrat je že bila poročena, z ameriškim atletom Natom Pageem, drugič je imela resno zvezo z italijanskim šprinterjem Stefanom Tillijem. Jamajška ptica selivka zadnjih pet let živi v Ljubljani. Še vedno je hitra kot veter. Kdo ve, kam jo bo ponesel veter časa.

Aljoša Stojič

Otteyjeva korak do medalje

Deveto atletsko svetovno prvenstvo v dvorani v Birminghamu
Birmingham - 19.03.2003

Presenetil Matic Osovnikar, nocojšnji finalist na 200 m - Jolanda Čeplak se je sprehodila do polfinala na 800 m

Merlene Ottey je sinoči pri 42 letih prvič nastopila za Slovenijo, ni pa za novo državo prvič osvojila medalje. Trije sprinti na 60 metrov v enem dnevu so jo očitno preveč izčrpali, tako da je v finalu osvojila četrto mesto. Otteyjeva je bila na startu nekoliko počasna, zato je bil rezultat 7,20 za tri stotinke slabši od njenega popoldanskega polfinalnega dosežka (z osebnim rekordom 7,17 je bila tretja Američanka Torri Edwards). Prepričljivo in pričakovano je zmagala Žana Block (prej Pintuševič), svetovna prvakinja na 100 metrov z zadnjega svetovnega prvenstva na prostem v Edmontonu. Najhitrejši na svetu med moškimi je bil z veliko prednostjo Američan Justin Gatlin.

Matic Osovnikar, sprinter iz Škofje Loke, je bil presenečenje dneva v slovenski reprezentanci. Že dopoldne se mu je uresničil cilj - izboljšati državni rekord na 200 m; to mu je uspelo za kar 0,26 sekunde. Z drugim rezultatom kvalifikacij (20,77) se je gladko prebil v večerni polfinale. V svoji polfinalni skupini je nato dosegel želeno drugo mesto; samo po dva iz vsake od treh skupin sta namreč napredovala v finale. Osovnikar je v polfinalu sicer tekel nekoliko počasneje kot dopoldne (20,87 je bil peti rezultat polfinala), a se je zanesljivo uvrstil v današnji finale ob 19.30. Za odličja na 200 m se bodo poleg Osovnikarja potegovali Shawn Crawford (ZDA), ki je bil z 20,50 najhitrejši v polfinalu, Dominic Demeritte (Bahami), Joseph Batangdon (Kamerun), Marlon Devonish (Velika Britanija) in Marco Torrieri (Italija)

V prvem krogu na 800 m je Jolanda Čeplak zlahka zmagala (2:02,12), vodila je od starta do cilja. Hitrejša od Čeplakove je bila le Avstrijka Stephanie Graf (2:01,93). V današnji polfinale (ob 16.25) se je uvrstila tudi Brigita Langerholc. V skupini, v kateri je zmagala Maria Mutola, je bila Langerholčeva tretja (2:03,79). "Nadzirala sem celoten tek in imela dovolj moči, da bi še pospešila v zaključku teka, če bi bilo treba. Sem zelo dobro pripravljena, tudi počutim se izvrstno. Po sobotnem polfinalu se bom odločila, ali bom v finalu tekla v ospredju, kot na vseh zadnjih velikih tekmovanjih, ali pa bom nekoliko počakala z napadom," je dejala Jolanda Čeplak.

V dopoldanskih kvalifikacijah na 60 m je Radmila Vukmirovič izpadla s 30. časom (7,49). V polfinale se na 60 m nista uvrstila niti 27. Rok Predanič (6,75) in 28. Matic Šušteršič (7,76). Alenka Bikar je bila diskvalificirana v prvem krogu teka na 200 m, ker je prestopila v sosednjo progo, pa še tekla je izjemno slabo (23,70).

Rezultati, finale na 200 m, ženske: 1. Žana Block (Ukrajina) 7,04, 2. Angela Williams 7,16, 3. Torri Edwards (obe ZDA) 7,17, 4. Merlene Ottey (Slovenija) 7,20; 200 m moški: 1. Justin Gatlin (ZDA) 6,46, 2. Kim Collins (St. Kitts) 6,53, 3. Jason Gardener 6,55, 4. Mark Lewis-Francis (oba Velika Britanija) 6,57.

(šr)

SP 2003 - Birmingham

Šprinterska šampiona Birminghama 2003 Žana Pintuševič Block in Justin Gatlin

Merlene Ottey je bila odlična, a tik za dobitnicami kolajn

Birmigham - Merlene Ottey je razočarano zapustila prizorišče 9. dvoranskega atletskega svetovnega prvenstva v Birminghamu. Tako kot je na olimpijskih igrah v Sydneyju (takrat v dresu Jamajke) finale na 100 m končala na 4. mestu, je tudi v premiernem nastopu v slovenskem dresu končala tik za dobitnicami kolajn. V finalu šprinta na 60 m je tekla najslabše v treh petkovih nastopih.

V kvalifikacijah in polfinalu je bila v svoji skupini zanesljivo najhitrejša. V prvem teku je sicer nekoliko slabše štartala, a je nato pospeševala kot v najboljših dneh in prehitela Avstrijko Karin Mayr. Tudi čas je bil obetaven 7,20. V drugem nastopu je bila hitrejša za tri stotinke sekunde in izenačila slovenski rekord. Pričakovati je bilo, da bo v velikem finalu naredila korak naprej in osvojila kolajno.

Zlato je bilo namreč oddano za telesno neprimerno močnejšo Ukrajinko Žano Pintuševič Block, ki je s sijanimi teki (v kvalifikacijah 7,16, v polfinalu 7,08, v finalu pa 7,04). Finale je bil z izjemo teka Blockove eden izmed najbolj nenavadnih v zgodovini dvoranskih SP. Največ zaslug za to ima prav Otteyjeva, ki je zelo slabo štartala (tega jo je bilo ves čas najbolj strah), nato pa stopnjevala hitrost, vendar Američank Angele Williams in Torri Edwards, ki sta bili v kvalifikacijah precej slabši, ni mogla ujeti. Trije teki v enem dnevu so bili za 42-letno šampionko vendarle preveč. Otteyjevi so tekmice in tudi trenerji čestitali na odličnih tekih, sama pa dolgo časa ni želela komentirati zanjo vendarle slabega nastopa. Sedmi kolajni je bila namreč zelo blizu.
.......

Vito Divac