tu bodo najnovejše novice v kratkem...

Mutola za milijon na zlati ligi v Bruslju

BRUSELJ - 04.09.2003 - Olimpijska zmagovalka Mozambičanka Maria de Lourdes Mutola bo imela po ubranjenem zlatu v teku na 800 m na svetovnem prvenstvu (SP) v Parizu priložnost, da na bruseljskem stadionu kralja Baudouina dobi še milijon ameriških dolarjev nagrade za zmage na letošnjih mitingih zlate lige. Med njenimi tekmicami bosta tudi Velenjčanka Jolanda Čeplak, svetovna dvoranska rekorderka, ki zaradi poškodbe na SP ni nastopila na 800 m, ter Turkinja Sureyya Ayhan, ki je na SP nepričakovano izgubila zlato na 1500 m. V teku na 200 m bo nastopila Merlene Ottey (Mass Ljubljana), Boštjan Buč (Velenje) pa na 3000 m zapreke.

Mutola je 28. avgusta za zlato na SP dobila 60.000 dolarjev, v Belgiji pa jo čaka neprimerno večji delež denarne pogače. Za milijon dolarjev (880.000 evrov) zlate lige mora nastopiti tudi na finalu letošnje velike nagrade IAAF, ki bo v Monaku 13. in 14. septembra. Tam ji sicer ni potrebno zmagati, prvo mesto pa je vredno 30.000 dolarjev. Mozambičanka je v dvorani in na prostem letos zabeležila 16 zaporednih zmag, julija pa je v Madridu tekla tudi najboljši čas sezone na svetu (1:55,55). "V Bruslju bo najtežja tekma moje kariere," je dejala tridesetletna mozambiška atletinja, ki lahko kot prva atletinja v zgodovnini sama osvoji celoten zmagoviti delež zlate lige. Najhitrejša je bila v Oslu, Parizu, Rimu, Berlinu in Zuerichu, manjka ji še najvišja stopnička na šesti in zadnji letošnji zlati postaji. Večji denarni znesek je bil doslej v igri le leta 1997, ko je Donovan Bailey dobil 500.000 dolarjev za nastop in nato še milijon dolarjev za zmago nad dvakratnim olimpijskim zmagovalcem Michaelom Johnsonom, ko je v teku na 150 m v Torontu dokazal, da je bil tedaj najhitrejši Zemljan.

Na memorialnem mitingu Van Damme bodo nastopili tudi Allen Johnson, John Capel, Eluid Kipchoge, Saif Saaeed Shaheen, Hicham El Guerrouj, Djabir Said-Guerni, Sergey Makarov, Giuseppe Gibilisco, Tatjana Tomašova, Tirunesh Dibaba, Tatjana Lebedeva in Hestrie Cloete. Slednja bo znova skušala izboljšati svetovni rekord v skoku v višino, ki ga je Bolgarka Štefka Kostadinova dosegla leta 1987 (2,09 m). Na SP v Parizu je Cloete 2,06 m preskočila v prvem poskusu.

Gledalci bodo priče tudi obračunom Jurija Borzakovskega z Djabirjem Saidom Guernijem (800 m), Hichama El Guerrouja z Eliudom Kipchogejem (3000 m), Shaheena z Kemboijem (3000 m zapreke), Giuseppeja Gibilisca z Dmitrijem Markovom (palica) in Tiruneshe Dibabe z Berhane Adere (5000 m). "Na 10.000 m bom skušal postaviti svetovni rekord," je napovedal Etiopijec Haile Gebrselassie, ki je na tej razdalji tekel najhitreje doslej leta 1998 v Hengelu (26:22,75). "Prišla sem v Bruselj, da opravim svoje delo," pa je bila kratka Američanka Kelli White, ki je bila na SP pozitivna zaradi stimulansa modafinila in ji grozi odvzem zlatih pariških medalj za zmagi na 100 in 200 m.

Mario Mutola čaka v ZL v Bruslju težje delo kot na SP

Za zlati milijon z Jolando Čeplak

Bruselj - Najboljša tekačica na 800 m, trikratna svetovna in olimpijska šampionka Maria Mutola, ki že poldrugo leto pozna le zmage (letos jih je v dvoranah in na prostem nanizala ker 16) pravi, da jo na zadnjem mitingu zlate lige v Bruslju (nocoj ob 21.25) čaka najtežja tekma kariere. Zmagovalki Osla, Pariza, Rima, Berlina in Züricha manjka namreč le še ena zmaga, da kot prva osvoji v celoti "zlati jackpot" oziroma nagrado vredno milijon dolarjev.

Od našega poročevalca 

Mozambičanka bo imela ob sebi sicer novega "bodyguarda" , srebrno Britanko iz Pariza Kelly Holmes, najbrž pa še kakšno od tekmic. Na drugi strani je pričakovati silovit napad Jolande Čeplak na njeno šampionsko nedotakljivost. Argument za negotovost Mutole je pravzaprav le en sam - največja nagrada v zgodovini atletskih mitingov. 

"Bolj živčna sem bila pred tremi leti na olimpijskih igrah v Sydneyju, ker je pač olimpijsko zlato krona vsake velike kariere. Seveda pa čutim velik pritisk. Nikoli namreč nisem tekla za tako veliko nagrado," je opisala občutek, s kakšnim gre na tekmo Mozambičanka in dodala, da ima za nocojšnji tek le dve taktični različici. "Če bo tek počasen, bom - tako kot v kvalifikacijah v Parizu - prevzela pobudo. Če pa bodo dekleta dovolj hitra, se bom najhitrejši "prilepila" v ozadje in čakala na finiš," je 30-letna šampionka razkrila svojo taktiko, ki pa jo vse tekmice že dobro poznajo. Še zlasti drugo - velike zasledovalke. 

Čeplakova, zagotovo ena največjih osmoljenk Pariza, pravi, da ima veliko več razlogov za veliko tekmo kot njena tekmica. Prvi je ta, da Mutole na prostem še ni premagala (razmerje porazov in zmag je 0:9). Drugi je, da želi pokazati, kaj je bila sposobna v Parizu, tretji pa, da bi zmaga v boju za milijon medijsko zasenčila prav vsa njena prva mesta in jo postavila na prestol junakinje sezone. 

"Zame je to vseeno navadna tekma zlate lige, v kateri bom še desetič skušala premagati veliko tekmico. Milijonska nagrada je za Mutolo zagotovo velika obremenitev, ker jo ne čaka tako lahko delo kot v Parizu. Zame bo Bruselj ponovitev pariškega finala z Jolando Čeplak," pravi Velenjčanka, ki je zadnje dneve preživela doma v Velenju. Za zadnja dva nastopa sezone (drugi teden jo čaka finale VN v Monte Carlu) se je pripravljala v domačem okolju. 

"Bilo je umirjeno. Noga me sicer še malce boli, vendar ne toliko, da ne bi mogla normalno teči. Komaj čakam vrnitev na svojo progo," je nadaljevala Čeplakova. 

Tudi ona je razkrila svojo taktiko, ki je prav tako že neštetokrat videna - visok tempo, s katerim bo skušala predvsem zmleti preostalo konkurenco. Z Mutolo se, tako kot na vseh tekmah v zadnjem letu dni, ne obremenjuje. 

"Če bo osvojila zlati jackpot, ji bom seveda od srca čestitala," je pred velikim finalom zlate lige povedala Čeplakova. 

Na 800 m naj bi, poleg dveh velikih tekmic in nosilk kolajn iz Pariza, nastopila tudi Turkinja Suereyya Ayhan, sicer specialistka za 1500 in ena največjih poraženk Pariza. 

Otteyjeva na 200 m, Buč drugič v zlati ligi 

Na memorialnem mitingu Van Dammeja bosta nastopila še dva slovenska reprezentanta - Merlene Ottey na 200 m (ob 21.00) in Boštjan Buč na 3000 m z zaprekami (19.20). 

Otteyjeva bi morala najprej teči na 100 m, vendar so jo organizatorji po povratku Kelli White uvrstili na daljšo progo, kjer bo imel lepo priložnost, da vnovič premaga mejo 23 sekund. Tekmice ji bodo Belgijka Kim Gaevert, Bahamčanka Debbie Ferguson in Francozinja Sylvaine Felix. 

Buč je bilo najprej rezerva (na miting ga je peljal le finale na SP), vendar je na SP navdušil menedžerje z bojevitostjo, tako da so ga že v Parizu povabili v Bruselj. 

Konkurenca v njegovem teku bo še hujša, kot je bila na SP, saj bo nastopila celotna falanga Kenijcev. Buč pravi, da je te dni dobro treniral, testi pa kažejo, da je nemara še boljši, kot je bil na svetovnem prvenstvu. 

Parada svetovnih prvakov, a tudi velikih poražencev 

Na bruseljskem štadionu bo prava parada svetovnih prvakov, a tudi velikih poražencev. Predstavili se bodo Allen Johnson, John Capel, Eluid Kipchoge, Saif Saaeed Shaheen, Hicham El Guerrouj, Djabir Said-Guerni, Giuseppe Gibilisco, Tirunesh Dibaba, Tatjana Lebedeva in Hestrie Cloete. V ospredju bodo nekatere revanše - na 800 m Jurija Borzakovskega z Djabirjem Saidom Guernijem, Hichama El Guerrouja z Eliudom Kipchogejem (tokrat na 3000 m, Shaheena z Ezekielom Kemboijem (3000 m zapreke), Giuseppeja Gibilisca z Dmitrijem Markovom (palica) in Tiruneshe Dibabe z Berhane Adere (5000 m), zanimiv pa bo tudi dvoboj za krono najboljše v sezoni v troskoku med Lebedevo in Kubanko Yamile Aldamo, ki je je na svetovnem prvenstvu ni bilo. 

Obetata pa se tudi dva napada na svetovna rekorda - skakalka v višino Cloete (v Parizu je preskočila 206 cm in naskakovala 210) bo znova skušala izboljšati svetovni rekord Bolgarke Štefke Kostadinove iz leta 1987 (209). 

Etiopijec Haile Gebrselassie, ki je na 10.000 m tekel najhitreje doslej leta 1998 v Hengelu (26:22,75), je prav tako napovedal nov rekord. 

Vito Divac

Rocky IV.

Jan Pittman, dvajsetletna zmagovalka na 400 m z ovirami, se pred nastopi motivira z gledanjem videofilmov. Pred finalom, v katerem je ugnala svetovno rekorderko Julijo Pečonkino, si je dvigovala adrenalin ob gledanju filma Rocky IV.

Najstarejša

Merlene Ottey ni samo najstarejša atletinja na tem svetovnem prvenstvu, ampak tudi najstarejša svetovna prvakinja. Ko je v Stuttgartu leta 1995 slavila v teku na 200 m, je bila stara 35 let in 92 dni.

Bubkov naslednik

Sicilijanec Giuseppe Gibilisco, zmagovalec v skoku s palico, je posredno povezan s Sergejem Bubko, šestkratnim zaporednim svetovnim prvakom. Italijanova strma pot navzgor se je pričela, ko ga je v roke dobil trener Vitalij Petrov iz Donjecka, ki je ustvaril superšampiona Bubko.

Osmič

Jan Železny se ne drži pregovora, "kuj železo, dokler je vroče", ker uspehe kuje tudi pri svojih 37 letih. Včeraj je v kvalifikacijah meta kopja postavil nov mejnik na rekordni listi: postal je prvi atlet, ki je osemkrat nastopil na svetovnih prvenstvih (pariško prvenstvo je deveto). Češki metalec kopja je zmagal na zadnjih treh olimpijskih igrah.

Senegalec Lamine Diack, predsednik Mednarodne atletske zveze

"Poti nazaj več ni"
"Rekordov ne moremo deliti na "čiste" in "nečiste", čeprav je moderno govoriti o dopingu"

Predsednik Mednarodne atletske zveze, 70-letni Senegalec Lamine Diack, je iz Pariza prek interneta v živo odgovarjal na vprašanja ljubiteljev atletike. Zbrali smo zanimivejše odgovore.

- Ste zadovoljni, da ste za prireditelja SP izbrali Pariz?

"Stade de France je prekrasen objekt, ne samo za nogometne tekme, temveč tudi za atletske prireditve. London takega stadiona nima, bo pa gostil naslednje prvenstvo leta 2005... pardon, to prvenstvo bo v Helsinkih. Upam, da bo atletika postala zanimivejša tudi zunaj Evrope, zlasti si prizadevamo vzbuditi večji interes v ZDA."

- Kdaj bomo lahko atlete spremljali na velikem mitingu v Afriki?

"Leta 2005 bodo mednarodni atletski mitingi organizirani v Afriki, Aziji, Južni Ameriki in na Karibih. Južna Afrika že ima tekaški miting. Trudimo se prodreti v Lagos, Dakar, Tunis, Casablanco."

- Kako komentirate vedenje Jona Drummonda?

"Njegovo obnašanje je bilo nesprejemljivo. Pravilo, po katerem je dovoljen samo en napačen start, potem pa sledi diskvalifikacija, je bilo uvedeno leta 2001. Po spremembi pravil poti nazaj več ni."

- Od kdaj ste v atletiki?

"Atletika je bila v moji generaciji del šolskega programa. S 25 leti sem bil francoski državni prvak v skoku v daljavo z rezultatom 7,63. To je bilo leta 1958, ko je Senegal še spadal pod Francijo."

- Se vam zdi sprejemljivo, da nekateri atleti zamenjujejo državljanstvo, samo da bi lahko še naprej nastopali na velikih tekmovanjih (primer Merlene Ottey)?

"Atlet, ki je nastopal za določeno državo in jo zamenja z drugo, ne more za novo državo nastopati tri leta. Na novembrskem svetu Iaaf bomo razpravljali o tej problematiki. Tudi atleti bodo predstavili svoja stališča."

- Mednarodna atletska zveza je v nazivu dolgo nosila naziv amaterska. Ste sedaj profesionalna zveza?

"Do konca sedemdesetih let je bila atletika amaterski šport, atleti niso smeli sprejeti višje nagrade od dvesto dolarjev. Pravila smo v skladu z razvojem spremenili, da bi lahko tudi športniki v svoji kratki karieri zaslužili. Smo še daleč od profesionalnosti, vendar se trudimo v tej smeri. Svetovni prvaki v Parizu so nagrajeni s po 60.000 dolarji, novi svetovni rekorderji dobijo dodatnih sto tisočakov."

- Kako ocenjujete predlog, da bi črtali nekatere "sumljive" svetovne rekorde iz osemdesetih let?

"Nasprotujem takšnim idejam. Tudi svetovna rekorda Sergeja Bubke in Michaela Johnsona se zdita nedosegljiva, pa nista bila dosežena pred davnimi časi. Rekordov ne moremo deliti na "čiste" in "nečiste". Moderno je govoriti o dopingu, a vračanje nazaj se mi zdi nesmiselno."

- V Etiopiji ljudje "norijo" za nogometom, nihče pa se ne zmeni za njihove atletske šampione. Podobno je v številnih drugih državah.

"Atletiko moramo približati ljudem, jo vrniti v šole. Veliko vlogo pri tem imajo mediji. Rezerve imamo tudi v mednarodni zvezi, zlasti na marketinškem področju. Atletika ima bolj zapletena pravila kot nogomet, zato je ljudem bliže igra z žogo."

- Kako mladim približati atletiko?

"Med drugim smo uvedli program Kid"s Athletics, ki je zelo dobro sprejet. Primer: atleti so se julija v kanadskem Sherbrooku tri dni družili z mladimi. Tam so bili Edwin Moses, Michael Johnson, Jackie Joyner in Brunie Surin. Takšni obiski povečujejo priljubljenost atletike."

Junaška Jolandina vrnitev

Najboljša slovenska atletinja Jolanda Čeplak je v polfinalu teka na 1.500 m "vstala od mrtvih"

PARIZ - 30.08.2003 - Sedmi tekmovalni dan devetega svetovnega prvenstva v atletiki je bil prvi deževen. Čeprav se je vreme do začetka tekmovanja po nočni kanonadi strel in močnemu deževju izboljšalo, so bile razmere na štadionu Stade de France zelo težke. Še težje travme je med polfinalnim tekom na 1.500 metrov doživljala Jolanda Čeplak, ki je po 700 metrih popustila, za vodilno skupino zaostala že 15 metrov, nato pa se s sijajnim finišem v zadnjih 200 metrih junaško uvrstila v nedeljski finale.

"Vmes sem se počutila katastrofalno. Mislila sem že, da se je moj nastop končal, a ker sem trmasta, nisem želela popustiti. Prav to se mi je obrestovalo, saj sem imela v zadnjem krogu znova dovolj moči, da sem se uvrstila v finale, kar zame pomeni kot kolajna po vsem tem, kar sem doživljala v zadnjem času," je po teku povedala Jolanda Čeplak , ki je v skupini s časom 4:05,84 osvojila četrto mesto (v finale se je iz vsake skupine uvrstilo po pet najhitrejših) ter dodala: "Najtežje je, ker se ves čas bojim, da se bodo bolečine ponovile. Upam, da bo noga zdržala tudi v finalu. Kakšna bo taktika? V vsakem primeru bom spremljala tek Turkinje Sureyye Ayhan."

Slovenska štafeta 4x100 metrov je bila diskvalificirana, potem ko sta slabo predali Maja Nose in Merlene Ottey. Slednja je vseeno tekla do cilja, dekleta pa so z neuradnim rezultatom 44,81 za devet desetink zaostale za državnim rekordom." Od tega nastopa se lahko veliko naučimo in izkušnje prenesemo za nadaljnja tekmovanja," pravi Merlene Ottey . "Ker smo tekle v skupini s Francozinjami, je bil takšen hrup, da se ni prav nič slišalo, kar je še oteževalo delo," je svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu opisala Kristina Žumer , druga debitantka na velikem tekmovanju Maja Nose pa je nastop ocenila takole: "Tekla sem na vso moč, kdaj naj predam štafetno palico, pa nisem vedela. Enkrat sem bila prehitra, drugič prepozna." Slovensko štafetno zgodbo je zaokrožila Alenka Bikar : "Glavo moramo držati pokonci in še naprej delati na štafeti. Zase vem, da bom prihodnjo sezono še hitrejša, prepričana pa sem, da bo boljša tudi štafeta."

Trideseta zaporedna zmaga je bila za Felixa Sancheza iz Dominikanske republike še posebej sladka. Dosegel jo je namreč včeraj v finalu teka na 400 metrov z ovirami in potrdil, da je v zadnjih letih najstabilnejši svetovni atlet. Po velikem porazu na 100 metrov so ameriški šprinterji vrnili udarec na 200 metrov in dosegli dvojno zmago. V težkih razmerah je bil najhitrejši John Capel, 24-letni šprinter iz Brookvilla, nekdanji igralec ameriškega nogometa pri Kansas Cityju in Chicagu. S tretjim mestom je presenetil Japonec Šingo Suecugu, ki je odlično pripravljenost pokazal že v vseh predtekih. Izjemno zanimiv je bil tudi finale skoka v daljino, drugo ameriško zmago v enem dnevu pa je zagotovil Dwight Phillips.

Včeraj je na prizorišče SP prispel še zadnji slovenski atlet, ki bo tekmoval na SP. Roman Kejžar je bil dobro razpoložen, predvsem zato, ker je ves dan padal dež in ker je tudi za danes napovedano slabo vreme. Pravi, da raje tekmuje v dežju kot vročini. Trening je opravil kar v atletski vasi, pred današnjim nastopom pa je Kejžar, ki je na zadnjem SP v Edmontonu v maratonu odstopil, še povedal, da konfiguracija terena ni zahtevna, saj je le 20 metrov višinske razlike.

Izidi, moški, 200 m: 1. Capel 20,30, 2. Patton (oba ZDA) 20,31, 3. Suecugu (Jap) 20,38, skok v daljino: 1. Phillips (ZDA) 8,32, 2. Beckford (Jam) 8,28, 3. Lamela (Špa) 8,22, 400 m z ovirami: 1. Sanchez (Dom) 47,25, 2. Woody (ZDA) 48,18, 3. Iakovakis (Grč) 48,24.

Optimizem kljub težavam

PARIZ - Slovenski trojici, ki se je na svetovnem prvenstvu v atletiki na prizorišču osem dni pripravljala za nastop v štafeti, ni šlo vse po maslu. Poškodovali sta se Alenka Bikar in Maja Nose, a trener štafete in vodja strokovne ekipe Srdjan Djordjevič poudarja, da so bolečine preteklost in da sta bili poškodbi manjši. V zadnjih dneh je zaskrbljujoče predvsem to, da se je prehladila Merlene Ottey. "Do prehlada je prišlo po nastopu na 200 m. Ima močno zamašen nos. Upam, da bo do današnjih kvalifikacij kaj bolje. Alenka je čutila bolečine pod kolenom, a je sedaj že povsem zdrava, Maja pa je imela podobno poškodbo kot Jolanda Čeplak, a so sedaj bolečine precej manjše," je opisal težave Srdjan Djordjevič . Toda poškodbe in prehladi niso vzeli apetitov slovenski štafeti, katere cilj je še vedno izboljšanje državnega rekorda (43,91).

Četudi je bila Merlene Ottey v Parizu zelo zaposlena, saj je nastopila v treh tekih na 100 m in dveh na 200 m, se je ves čas posvečala treningu štafete. Kristina Žumer, Alenka Bikar in Maja Nose pa so trenirale tudi med nastopi sotekmovalke. "Treningi so potekali zelo dobro, brez zapletov. Še vedno izboljšujemo določene tehnične pomanjkljivosti, ki lahko prinesejo dodatne stotinke in s tem hitrejši čas. K treningu se je priključila tudi Saša Prokofjev, ki je pripotovala v Pariz v sredo. Sicer pa moram poudariti, da je individualna pripravljenost tekmovalk zadovoljiva," je včeraj opoldan povedal Djordjevič, ko se je izvedelo za dopinški škandal rezervne tekmovalke, pa je dodal: "To vsekakor ni dobro za štafeto, saj so dekleta zanesljivo razburjena. Tudi ni dobro, da nimamo rezerve, saj se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi. Toda v vsakem primeru bi tekmovala druga štiri dekleta, zato upam, da vse to ne bo pustilo posledic." Kar se uvrstitev tiče, ostaja Djordjevič na realnih tleh: "Še vedno ostajamo pri ciljih, ki smo jih napovedali pred prvenstvom. Mislim pa, da bo za finale zadostoval čas nekaj pod 43,50." Slovenska štafeta bo danes v polfinalu tekmovala v skupini z Uzbekistanom, Japonsko, Francijo, Jamajko, Švedsko in Nemčijo. Jamajške štafete ni potrebno posebej predstavljati, Francija ima v tej sezoni drugi prijavljen rezultat, Nemčija pa petega.

Merlene Ottey je dolgo časa veljala za najboljšo atletinjo v štafeti. Njeni pospeški pri letečem štartu so izjemni in velikokrat je Jamajki zagotovila najvišja mesta prav v zadnjem teku, ko je prehitevala tekmice. Predvsem Američanke. "Dobro smo trenirale in dobro smo pripravljene. V štafeti je vedno vse mogoče, zato so napovedi še posebej nehvaležne. Upajmo na najboljše," pravi prehlajena Merlene Ottey

V. D.

Merlene Ottey v šprintu 10., Brigita Langerholc na 800 m 14.

Primož Kozmus v finalu čez 80 m?

Pariz - 29.08.2003 - Slovenski junak uvodnega dela atletskega svetovnega prvenstva je gotovo Primož Kozmus. Zanesljivo se je uvrstil v finale meta kladiva. "Zastavil sem si visok cilj, vreči kladivo čez 80 metrov in se uvrstiti med osmerico najboljših," je bil dan pred prvim slovenskim finalom na SP dobro razpoložen postavni Brežičan.

Od našega poročevalca

Kozmus si je na prvi pogled zastavil težak cilj. Toda, če je v kvalifikacijah vrgel orodje 78,10 m, kar je njegov najboljši izid v dopoldanskih urah, je v finalu gotovo sposoben vreči okrog rekorda (81,21 m). Trener Vladimir Kevo meni, da so izidi v optimalnih razmerah tri in več metrov boljši. Primož pa se zna skoncentrirati, kar je že dokazal v kvalifikacijah. Tremo velike tekme je zlahka prenesel. Na krogu za izmet je deloval kot izkušen star maček, kot denimo 40-letni Belorus Igor Astapkovič, ki skupaj z Japoncem Murofušijem, rojakom Tihonom in Madžarom Annusom sodi med favorite za kolajne.

Vsi omenjeni so v letošnji sezoni metali okrog 84 metrov. Kozmus stavi na Tihona in Annusa: "Murofuši je letos sicer vrgel tretji rezultat v zgodovini meta kladiva (84,86 m), vendar v Parizu ne deluje zanesljivo. Vsekakor pričakujem spektakularen obračun za kolajne," je Primož napovedal veliko predstavo na Stade de France.

Merlene Ottey je v teku na 100 m z 10. mestom izpolnila pričakovanja. Od finala sicer ni bila daleč. Če bi sestavila finiš iz kvalifikacij in štart iz četrtfinala, bi se zanesljivo uvrstila v finale. "Na štartu bo potrebno še veliko delati. Uvrstitev med osmerico je bila sicer moja velika želja, a so bile tekmice močnejše. V uteho mi ostajata še dve disciplini, kjer pričakujem boljše izide, vse skupaj pa je dobra popotnica za olimpijsko sezono," je svoj nastop ocenila Otteyjeva, ki jo v sredo čaakajo kvalifikaacije na 200 m, v petek pa štafetni tek.

Trener Srdjan Djordjevič meni, da je bil za Merlene usoden slab tek v četrtfinalu. "Po sicer zelo dobrem štartu je bila povsem trda. Po teku ni znala razložiti zakaj, bila pa je zelo slabe volje. Prepričan sem, da ji je prav ta tek porušil notranjo harmonijo," meni Djordjevič.

Brigita Langerholc je pritekla do polfinala. Upala je sicer, da se ji bo v Parizu odprlo, a zaman. Ločanka je v obeh tekih izbrala pravo taktiko. Hiter tempo, ki ga je narekovala v kvalifikacijah jo je popeljal v polfinale, v slednjem pa se je dobro držala do finiša, kjer pa je doživela še en poraz. Prav ta prvina je njena hiba, zato bo morala na zakljkučku teka še veliko delati.

Razplet v polfinalnih v tekih na 100 in 800 m je bil bolj ali manj pričakovan. Maria Mutola in Stephanie Graf, ki je po odpovedi Jolande Čeplak zdaj prva favoritka za srebrno kolajno, sta zanesljivo zmagali v svojih skupinah. Kandidaturo za kolajno pa je napovedala tudi Britanka Kelly Holmes.

V šprintu je bila v ospredju Američanka Kelly White, ki je vnovič premagala mejo enajstih sekund, za petami pa so ji bile Francozinja Christine Arron, Bahamčanka Chandra Sturrup (zmagala je v svoji skupini) in branilka naslova Žana Pintuševič Block.

Vito Divac

Optimizem kljub težavam

PARIZ - 29.08.2003 - Slovenski trojici, ki se je na svetovnem prvenstvu v atletiki na prizorišču osem dni pripravljala za nastop v štafeti, ni šlo vse po maslu. Poškodovali sta se Alenka Bikar in Maja Nose, a trener štafete in vodja strokovne ekipe Srdjan Djordjevič poudarja, da so bolečine preteklost in da sta bili poškodbi manjši. V zadnjih dneh je zaskrbljujoče predvsem to, da se je prehladila Merlene Ottey. "Do prehlada je prišlo po nastopu na 200 m. Ima močno zamašen nos. Upam, da bo do današnjih kvalifikacij kaj bolje. Alenka je čutila bolečine pod kolenom, a je sedaj že povsem zdrava, Maja pa je imela podobno poškodbo kot Jolanda Čeplak, a so sedaj bolečine precej manjše," je opisal težave Srdjan Djordjevič . Toda poškodbe in prehladi niso vzeli apetitov slovenski štafeti, katere cilj je še vedno izboljšanje državnega rekorda (43,91).

Četudi je bila Merlene Ottey v Parizu zelo zaposlena, saj je nastopila v treh tekih na 100 m in dveh na 200 m, se je ves čas posvečala treningu štafete. Kristina Žumer, Alenka Bikar in Maja Nose pa so trenirale tudi med nastopi sotekmovalke. "Treningi so potekali zelo dobro, brez zapletov. Še vedno izboljšujemo določene tehnične pomanjkljivosti, ki lahko prinesejo dodatne stotinke in s tem hitrejši čas. K treningu se je priključila tudi Saša Prokofjev, ki je pripotovala v Pariz v sredo. Sicer pa moram poudariti, da je individualna pripravljenost tekmovalk zadovoljiva," je včeraj opoldan povedal Djordjevič, ko se je izvedelo za dopinški škandal rezervne tekmovalke, pa je dodal: "To vsekakor ni dobro za štafeto, saj so dekleta zanesljivo razburjena. Tudi ni dobro, da nimamo rezerve, saj se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi. Toda v vsakem primeru bi tekmovala druga štiri dekleta, zato upam, da vse to ne bo pustilo posledic." Kar se uvrstitev tiče, ostaja Djordjevič na realnih tleh: "Še vedno ostajamo pri ciljih, ki smo jih napovedali pred prvenstvom. Mislim pa, da bo za finale zadostoval čas nekaj pod 43,50." Slovenska štafeta bo danes v polfinalu tekmovala v skupini z Uzbekistanom, Japonsko, Francijo, Jamajko, Švedsko in Nemčijo. Jamajške štafete ni potrebno posebej predstavljati, Francija ima v tej sezoni drugi prijavljen rezultat, Nemčija pa petega.

Merlene Ottey je dolgo časa veljala za najboljšo atletinjo v štafeti. Njeni pospeški pri letečem štartu so izjemni in velikokrat je Jamajki zagotovila najvišja mesta prav v zadnjem teku, ko je prehitevala tekmice. Predvsem Američanke. "Dobro smo trenirale in dobro smo pripravljene. V štafeti je vedno vse mogoče, zato so napovedi še posebej nehvaležne. Upajmo na najboljše," pravi prehlajena Merlene Ottey

Angel s peklenskim nasmeškom spet leti

Pariz - 29.08.2003 - Če bi šteli vse šprinterske besedne dvoboje, ki jih je bilo slišati v zadnjih treh letih (največkrat na relaciji Maurice Greene - Tim Montgomery), bi dobili občutek, da je svetovni rekord v elitni disciplini kraljice športa najbolj ogrožen in da je največkrat padel. Pa ni res. Najhitrejši zemljani so ga v sedmih letih izboljšali le trikrat. Greene je leta 1997 na SP v najprej izenačil rekord Kanadčana Donovana Baileyja na 9,86, nato pa tekel še 7 stotink sekunde hitreje - 9,79. Trikratni svetovni prvak je sicer ostal na prestolu, vendar je izgubil krono. Snel mu jo je rojak Tim Montgomery, ki je bil lani septembra na pariškem štadionu Charlety za stotinko hitrejši. Odtlej velika tekmeca nenehno grozita eden drugemu.

Od našega poročevalca

"Svetovni rekord bo padel na 9,75. Le vprašanje časa je, kdaj bom zrušil Tima," je bilo največkrat slišati iz taborov Američanov, ki sta tudi na ta način želela biti v središču pozornosti. Za svetovno prvenstvo v Parizu sta se pred dnevi nekoliko popravila in svojo napoved omilila - na 9,77, vendar je še vedno sila pogumna. Kot da za njima ne bi bilo noro šprintersko poletje, v katerem so padali vsi tabuji. Greene trdi, da spet leti in da bo še četrtič osvojil krono, vendar pa ni preveč prepričljiv. O izgubah desetink sekunde zaradi ponovljenih štartov in strahu pred diskvalifikacijo ne govori več ... Montgomery je pred današnjo tiskovno konferenco več pripovedoval o svoji novi družini kot pa o ponesrečenih nastopih v preteklem delu sezone in vzrokih zanje. Je previdnost "angela s peklenskim nasmeškom" (Greena) in "najhitrejšega zemljana" (Montgomeryja) zatišje pred burjo ali soočenje z realnostjo? Zdi se, da je zavora njuna realna ocena stanja in pripravljenosti oziroma dejstva, da lahko letošnje teke pod sanjsko mejo desetih sekund preštejemo na prste ene roke. Zato ni nič čudnega, da so nenadoma glavno besedo dobili dovčerajšnji "outsiderji" - Britanca Dwain Chambers in Mark Lewis-Francis, Nigerijec Deji Aliu, Karibčan Kim Collins, zmagovalec ameriških kvalifikacij Bernard Williams in njegov rojak, svetovni prvak v dvoranskem šprintu na 60 m Justin Gatlin . Na Avstralca Patricka Johnsona, ki je pri tridesetih "eksplodiral" in ima z 9,93 najboljši rezultat, nihče ne računa zares. Američani bodo imeli v ognju štiri železa za zlato, kar utegne biti vendarle odločilna prednost.

Matic Osovnikar: v Parizu prava slika šprinta

Slovenijo bo v paradni disciplini zastopal Martic Osovnikar . Ločan meni, da izrazitega favorita na 100 m ni. Kljub temu stavi Chambersa, ki se mu zdi za odtenek močnejši od tekmecev. "Tudi mene je presenetila slaba kakovostna raven najboljših, vendar pa sem prepričan, da bodo v Parizu padali najboljši rezultati sezone. Tu bomo videli pravo sliko letošnjega šprinta," meni o vrhu Osovnikar, katerega želje pa so na njegovi rezultatski ravni. Matic pravi, da je vrh sicer ozek, zato pa je zaledje veliko bolj široko. "Drugi krog ne bi smel biti problematičen. Počutim se močnega in hitrega, optimizem pa sloni na zadnjih testih, ki so bili doslej najboljši. Ko sem pred letom ali dvema razmišljal o svojih mejah, se mi je zdelo, da je moj šprinterski limit tek okrog 10,20. Zdaj, ko sem le dve stotinki za "sanjskim rezultatom" , sem to mejo prestavil na 10,10. V Parizu tega izida seveda ne morem napovedati, tudi zato, ker sem letos v klasičnemn šprintu po sili razmer. Vseeno pa me zanima, kje mi je mesto v družbi najhitrejših zemljanov," razmišlja o SP Osovnikar, ki ga bo morebitni polfinale navdušil tako, kot ga je marca 4. mesto na dvoranskem SP. Poletna razmerja so pač povsem drugačna.

Študentski domovi atletom ne dišijo

Slovenska reprezentanca v Parizu še ni v popolni postavi. Jolanda Čeplak, ki je danes že vadila, je prišla dan pred glavnino, danes pa se bo ekipi pridružila še Helena Javornik, ki jo čaka v soboto veliki finale na 10.000 m. Maratonec Roman Kejžar bo pripotoval v francosko prestolnico kasneje, prav tako tudi rezerva v štafeti Saša Prokofjev . Zanimivo pa je, da Čeplakova ni edina med slovenskimi reprezentanti, ki ne bo stanovala v študentskem naselju. Pridružili so se ji še Merlene Ottey, Matic Osovnikar in Rožle Prezelj. Študentske razmere bivanja najboljšim atletom sveta (in tistim, ki si lahko višji štandard privoščijo) ne dišijo, tako da stanujejo zunaj dobro zaščitenega naselja. Vsi so nastanjeni v hotelih v okolici štadiona, kjer pa je že vse pripravljeno za največjo atletsko predstavo.

Organizatorji, ki naj bi za Pariz 2003 porabili kar 59 milijonov evrov (pred štirimi leti je SP v Sevilli stalo 22 milijonov dolarjev, ki je bil takrat na finančnih trgih precej močnejši od evra), so objavili, da je štadion Stade de France (sprejme 71.000 gledalcev) domala razprodan. Za 9-dnevni maraton je na voljo le še približno 60.000 vstopnic.

Vito Divac

IAAF bo zaostrila pravila o zamenjavi državljanstva

 PARIZ - 27.08.2003 - Nova svetovna prvaka, Jerome Young v teku na 400 metrov in Saif Saed Šahen v teku na 3000 metrov z visokimi zaprekami, sta atleta, ki sta v svoji karieri že nastopila za dve različni državi. Američan Young je do leta 1995 nastopal pod zastavo Jamajke, Šahen pa je v svoji pravi domovini Keniji še vedno znan pod imenom Stephen Cherono in šele zadnja dva tedna teče za Katar.

Mednarodna atletska zveza (IAAF) bo v prihodnosti zaostrila pogoje za prestope, saj bodo morali atleti predložiti novi potni list, o prestopu pa se bosta morali strinjati tudi obe nacionalni atletski zvezi. V nasprotnem primeru atletom grozi triletna prepoved tekmovanj. Kljub zamenjavi države pa takšen atlet na dveh zaporednih olimpijskih igrah ne bo smel nastopiti pod različno zastavo.

Najbolj znan primer zamenjave države je trikratni svetovni prvak v teku na 800 metrov Wilson Kipketer, ki je rodno Kenijo zamenjal za Dansko. Nekateri atleti se za takšen korak odločijo tudi zaradi prevelike konkurence v svoji domovini ali pa zaradi nesporazumov z domačo atletsko zvezo - kot naprimer nekdanja jamajška šprinterska kraljica Merlene Ottey, ki je s 43 leti zdaj oblekla modro majico slovenske izbrane vrste.

Preslaba v zadnjem delu

Po Jolandi Čeplak je nastop na 800 m odpovedala tudi Stephanie Graf

PARIZ - 27.08.2003 - Pred začetkom atletskega prvenstva je bila sreda rezervirana za uspeh Jolande Čeplak v teku na 800 m. Izkazalo se je drugače, edina slovenska atletinja včeraj na štartu je bila Merlene Ottey. Četudi je pred začetkom SP kazalo, da lahko 43-letna šprinterka največ stavi v teku na 200 m, se je izkazalo drugače. Na pol krajši razdalji se je uvrstila v polfinale, včeraj pa je v teku na 200 m izpadla v četrtfinalu, kamor se je uvrstila po času. "Preprosto rečeno me je zmanjkalo. Začela sem dobro, v nadaljevanju pa ni bilo več moči. Čaka me še nastop v štafeti, v kateri bo vse mogoče. Do konca sezone bom tekmovala še na nekaterih manjših mitingih, nato pa se bom po spremenjenem programu začela pripravljati za olimpijsko sezono," je povedala Merlene Ottey .

Novice iz tabora Jolande Čeplak se še vedno menjavajo zelo pogosto. Potem ko naj bi slovenska atletinja pripotovala v Pariz včeraj zvečer, je svojo odločitev znova spremenila. Zvečer je namreč predsednika Atletske zveze Slovenije Romana Jakiča poklicala po telefonu in mu sporočila, da bo odpotovala z Dunaja danes ob 10. uri, ob 19. uri pa naj bi se na pomožnem štadionu pripravljala za nastop na 1500 m, ki se začne ob 21.15. Povedala je še, da se je premislila zato, da bo imela danes pred odhodom še eno terapijo.

V ženskem finalu na 800 m se na štartu ni pojavila Avstrijka Stephanie Graf, ki bi po odpovedi Jolande Čeplak lahko edina ogrozila zmago Marie Mutole. Avstrijka je po uradni verziji v hotelski sobi stopila na razbit kozarec. Finale na 800 m je bil najpočasnejši v zgodovini svetovnih prvenstev, po pričakovanju pa je imela v finišu največ moči Maria Mutola, ki je še tretjič postala svetovna prvakinja. Naveza Kelly Holmes - Mutola je bila včeraj brezhibna.

V metu diska se je Litovec Virgilijus Alekna najbolj približal 70-metrski razdalji in bil poleg zlate kolajne nagrajen še s 60.000 ameriškimi dolarji, kolikor jih dobi vsak svetovni prvak. Izjemno razburljiv je bil boj na 3000 m zaprekami, kjer se je tempo velikokrat spreminjal, v glavni vlogi pa sta bila kenijska atleta Stephen Cherono, ki je pred kratkim vzel katarsko državljanstvo, in Ezikiel Kemboi. V izjemnem finišu je svetovni prvak postal Shaheen Saif Saaeed.

Za organizatorje prvenstva je bil včerajšnji vrhunec nedvomno finalni tek na 400 metrov, saj so imeli na stezi dva svoja atleta. Nekoliko presenetljivo je svetovni prvak postal Američan Jerome Young, s sijajnim finišem pa si je bronasto kolajno s francoskim rekordom priboril Marc Raquil.

Uradno izjavo je dal ameriški šprinter Jon Drummond, ki je v četrtfinalu teka na 100 m zakuhal največji škandal na svetovnem prvenstvu. Med drugim se je opravičil predsedniku Mednarodne atletske organizacije Laminu Diacku ter nepreklicno končal letošnjo sezono, zato tudi ne bo nastopil v ameriški štafeti 4x100 m, ki je odločitev Drummonda sprejela. Osmoljenka včerajšnjega dne je bila Američanka Gail Devers, ki se v teku na 100 m z ovirami ni uvrstila v finale. Prva favoritka je klecnila po preskoku ene od ovir, zato je bil njen čas 12,87 premalo za uvrstitev v finale.

Merlene

26.08.2003 - Kljub slabšim rezultatom 43-letna Merlene Ottey ostaja magnet za medije. Komentator Eurosporta jo je po drugem krogu kvalifikacij na 200 m v izteku takoj potegnil k sebi, za preostala dekleta, po rezultatih boljša, mu ni bilo mar. Španska televizija jo je zaprosila za polurni intervju. Z Otteyjevo je obširen razgovor opravil tudi največji francoski športni časnik L"Equipe. Tuji novinarji neprestano povprašujejo, kdaj in zakaj je prišla v Slovenijo, predvsem jih zanima, ali je poročena. Otteyjeva je rekorderka po številu kolajn na svetovnih prvenstvih (14), med moškimi je prvi Carl Lewis (10). Kar petnajstkrat je bila izbrana za najboljšo športnico Jamajke.

Za sina

Virgilijus Alekna iz Litve je zlato medaljo v metu diska poklonil mlajšemu sinu: "Olimpijsko kolajno sem osvojil za triletnega Martynasa, tole v Parizu pa za enoletnega Mykolasa." Brez "daril" je ostal 36-letni nemški veteran Lars Riedel, ki je končal na četrtem mestu. Če bi zmagal, bi se s šestimi zlatimi kolajnami na svetovnih prvenstvih pridružil ukrajinskemu skakalcu s palico Sergeju Bubki.

Gledalci

Po spodrsljaju glede izbire gostitelja minulega svetovnega prvenstva v Edmontonu, ko je bil stadion za 45.000 gledalcev praviloma na pol prazen, je IAAF tokrat zadela v polno. Pariški Stade de France je vsak večer zgledno napolnjen. Sprejme 71.000 gledalcev, številka obiskovalcev pa vseskozi presega 50.000.

Zlata mama

Tatjana Lebedeva je dokazala, da se da združiti materinstvo in vrhunske atletske dosežke. Ta 27-letna troskokašica iz Volgograda je rodila po zmagi na SP v Edmontonu 2001, lansko sezono je izpustila, v tej se je uspešno vrnila z zlato medaljo v Parizu.

 PARIZ - 26.08.2003 - Merlene Ottey se je na svetovnem prvenstvu v atletiki uvrstila v 2. krog teka na 200 metrov, ki bo na sporedu danes ob 20.00. Otteyjeva je v zadnji od šestih predtekmovalnih skupin osvojila 5. mesto (23,24) in se po času uvrstila med 32 najboljših. V drugi krog so napredovale prve štiri atletinje iz vsake skupine ter še osem po času.

"Imela sem nekaj težav s tehniko in ni mi uspelo pospeševati, tako kot sem želela. Vendar pa niti ni bilo potrebno preveč naprezanja, saj sem imela drugi del tekmovanja praktično že zagotovljen. Moj cilj je zdaj preboj v polfinale, razmišljanja o medalji pa so zame zaenkrat le sanje," je dejala Otteyjeva.

Četrti dan je na sporedu pet končnih odločitev. Medalje bodo podelili v ženskem teku na 800 metrov in troskoku, pri moških pa v disku ter tekih na 400 in 3.000 m z zaprekami

Boštjan Buč veliki osmoljenec

Merlene Ottey in Brigita Langerholc polfinalistki atletskega SP

PARIZ - 25.08.2003 - Vsi slovenski atleti, z izjemo Rožleta Prezlja, so prva dva dneva svetovnega prvenstva v atletiki tekmovali po svojih realnih zmožnostih in prikazali ene najboljših nastopov v tej sezoni. Merlene Ottey, s 43 leti najstarejša atletinja na SP, se je v šprintu na 100 m prebila v polfinale, kar je glede na njene letošnje dosežke maksimum. V kvalifikacijah je po slabem štartu odlično nadaljevala in dosegla enak čas kot v polfinalu (11,26). V drugem sobotnem krogu pa se je s časom 11,31 brez težav prebila v polfinale. "Vsekakor sem si želela preboja v finale in rezultata okrog 11,20, toda glede na letošnje rezultate moram biti zadovoljna. Čaka me še naporno prvenstvo," je svoje nastope ocenila Merlene Ottey .

Tudi Brigita Langerholc je bila polfinalistka v teku na 800 m, potem ko se je uvrstila med najboljših 32 po času. V kvalifikacijah je v skupini z Mozambičanko Mario Mutolo pametno narekovala močan tempo in čeprav je zasedla šele sedmo mesto v skupini (2:01,55), se je uvrstila v polfinale. Tam pa se je nastop za Škofjeločanko s časom 2:01,58, kar je zadostovalo za 16. mesto, tudi končal. "Sprva sem načrtovala tudi v polfinalu voditi tempo, a mi je Robert Wagner zaradi vetra odsvetoval takšno taktiko. Na koncu me je znova malo zmanjkalo. Želela sem se uvrstiti v finale in teči pod dvema minutama, a cilja nisem dosegla," je svoj nastop komentirala Brigita Langerholc in dodala, da je prav neverjetno, kako "umazano" s komolci teče Avstrijka Stephanie Graf.

Matic Osovnikar se je uvrstil v drugi krog na 100 m na odmeven način, saj je s tretjim mestom v skupini (10,31) med gledalce poslal Ganca Azizija Zakarija, udeleženca vseh največjih mitingov. V drugem krogu pa je v kvalifikacijah dobesedno zaspal na štartu in se s šestim izidom (10,35) poslovil od tekmovanja. "Želel sem si teči okrog 10,20, kar sem nedvomno sposoben, a ne s tako slabim štartom," je pojasnil Matic Osovnikar .

Največji osmoljenec prvega dne v slovenski reprezentanci je bil nedvomno Boštjan Buč. Velenjčan je imel v teku na 3000 m z zaprekami prijavljen peti čas v svoji skupini, neposredno pa so se v finale uvrstili najhitrejši štirje iz skupine in trije najboljši po času. Napovedi, da bo skušal ves tek nadzorovati na tretjem ali četrtem mestu, je uresničil. Približno 500 metrov pred ciljem je močno pospešil in si priboril precejšnjo prednost. V finišu ga je povsem pobralo in le za 22 stotink je zaostal za mestom, ki neposredno vodi v finale, dosegel pa ga je Kenijec Abraham Cherono. Med poraženci je Buč s časom 8:22,89 zasedel peto mesto, skupno pa je bil 17. "Škoda, ker je bil drugi kilometer prepočasen, sicer bi se lahko v finale uvrstil po času. Poskušal sem vse, a mi je žal spodletelo. Ritem sem izgubil na zadnjih dveh ovirah, predvsem pa na zadnji, ko sem se skoraj ustavil, kar je izkoristil Kenijec," je povedal Boštjan Buč , ki je bil po prihodu v cilj tako izmučen, da dolgo časa ni prišel k sebi.

Tudi Helena Javornik je bila filigransko natančna v napovedih pred prvenstvom. V izjemno razburljivem teku na 10 km je naredila vse, da bi tekla pod 32 minutami in morda celo izboljšala državni rekord (31:56,90). Le za dobro sekundo je bila počasnejša (32:01,57) od napovedi, kar je zadostovalo za 18. mesto. O hitrem teku govori podatek, da je prvih 15 atletinj teklo osebne ali državne rekorde, svetovna prvakinja Etiopijka Berhane Adere pa je dosegla tretji rezultat vseh časov in rekord svetovnih prvenstev.

Krepko je za najboljšimi letošnjimi dosežki zaostal Rožle Prezelj v skoku v višino, ki pa je imel precej težav z bolečinami v podplatu. Kranjčan, ki je letos izboljšal osebni rekord (227 cm), je v drugem poskusu preskočil 220 cm, na naslednji višini (225 cm) pa je bil trikrat prenizek. Osem skakalcev je preskočilo normo 229 cm, tako je za finale zadostovala višina Prezljevega državnega rekorda.

Po sledeh zgodbe, kako je v Parizu na atletskem SP prišlo do poškodbe Jolande Čeplak

PARIZ - 25.08.2003 - (Od našega posebnega poročevalca) - Bes je bil popoln! Počutje, ko je v časopisu, za katerega delaš in poročaš z velikega tekmovanja, skoraj cela stran na dan nastopa na svetovnem prvenstvu posvečena Jolandi Čeplak, in ko ponoči prepozno, a še pred izidom zgodbe, izveš, da najboljša slovenska športnica sploh ne bo tekmovala, je zelo, zelo slabo. Še posebej zato, ker je imela slovenska reprezentanca v petek še ob 18. uri tiskovno konferenco v atletski (univerzitetni) vasi, ki je povsem na drugem koncu Pariza kot štadion Stade de France, in na kateri ni bilo niti z besedo omenjeno, da se Jolanda Čeplak sploh ni pojavila na štadionu, na katerem naj bi opravila zadnji trening.

Pa pojdimo po vrsti. Jolanda Čeplak v Parizu ni bila edina atletinja, ki ni stanovala v atletski vasi, temveč v drugih hotelih spijo tudi Merlene Ottey, Matic Osovnikar in Rožle Prezelj. V petek naj bi imela še zadnji trening in sicer na štadionu zraven atletske vasi. Tam jo je od 16. ure čakal trener Tomo Popetrov, pri čakanju pa se mu je za nekaj časa pridružil tudi Jože Zidar, sicer novinar Slovenske tiskovne agencije, v Parizu pa tudi uradni tiskovni ataše slovenske reprezentance. Kot se je kasneje izvedelo, se je Jolanda odločila, da bo zadnji trening opravila na pomožnem štadionu v St. Denisu, ker bi ji pot do drugega štadiona vzela preveč časa. Bojda je bil zadnji trening uspešen, bolečine pa so se pojavile pol ure po koncu vadbe. Šlo naj bi za podobno poškodbo kot pred slabim mesecem, ko je izpustila nastop v Belgiji, le da jo tokrat boli druga, desna noga.

Vse bi bilo za novinarje (ni nas bilo veliko, ki smo se odpravili na drug konec mesta) lažje, če bi na tiskovni konferenci Zidar omenil, da Jolande ni bilo na treningu, kjer jo je čakal Popetrov. V tem primeru bi predstavniki sedme sile vsaj skušali raziskati, kje je Jolanda Čeplak. "Okrog 22.30 nam je bilo sporočeno, da si je Jolanda Čeplak poškodovala desno nogo in da se je iz Pariza odpeljala v Linz, kjer naj bi jo pozdravili do te mere, da bo morda v sredo nastopila v teku na 1500 m. Jolanda me je poklicala in jokaje povedala, da ne bo tekmovala na 800 m. Čakamo zdravniški izvid, na podlagi katerega lahko odpovemo nastop na 800 m, saj v nasprotnem primeru ne bi smela tekmovati na 1500 m," je v soboto na improvizirani tiskovni konferenci povedal predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Jakič ter dodal: "Bili smo obveščeni zelo pozno, toda takoj, ko smo prejeli informacijo, smo obvestili vse vas, ki ste na prizorišču. Žal je bilo to za večino prepozno."

Vodja slovenske reprezentance Gabrijel Ambrožič je iz torbe privlekel dokaz o dvignjeni akreditaciji Jolande Čeplak, saj so se pojavila celo namigovanja, da evropske prvakinje sploh ni bilo v francoski metropoli. Res žalostno torej, da niti en predstavnik AZS nima niti toliko stika z najboljšo slovensko atletinjo in športnico, da bi jo videl v Parizu.

Svojo plat zgodbe je predstavil tudi Tomo Popetrov , dolgoletni trener Jolande Čeplak: "Prvič po 16 letih se je zgodilo, da se Jolanda ni držala dogovora. V ponedeljek smo se po odlično izvedenem treningu dogovorili, da se v petek dobimo na štadionu poleg atletske vasi. Čakal sem jo tri ure in ni mi šlo v račun, da se lahko kaj takšnega zgodi z njene strani. Okrog 22.30 me je poklical Jolandin mož in mi sporočil šokantno novico. Ne morem verjeti. Zadnji Jolandini treningi so kazali, da se lahko spusti krepko pod 1:55,00. Na štadionu v Velenju mi je celo zašepetala, da bo izboljšala svetovni rekord."

In kaj odgovarja avstrijski menedžer Robert Wagner na vprašanje, zakaj se je javil tako pozno, glede na to, da je bil včasih novinar: "Ko me je Jolanda obvestila, da jo boli noga, me je čakal težak organizacijski zalogaj. Potrebno je bilo nemudoma rezervirati letalsko karto do Dunaja, potem pa sem moral najti še nekoga, ki je prišel iz Linza čakat Jolando na letališče in jo odpeljal k zdravniku. Verjemite mi, da vse to ne gre na hitro. Ni bilo lahko povedati, kaj se je zgodilo Jolandi. V ospredju zanimanja je bilo dejstvo, kako pozdraviti Jolando in jo pripeljati do Linza, in ne to, kaj bodo rekli novinarji. Naša prioriteta so doseženi rezultati. Verjemite mi, da sem se že velikokrat prepričal, kako neizprosni ste mediji, toda tokrat se prej preprosto nisem mogel javiti. Teku na 800 m pa se je Jolanda morala odpovedati, saj nismo mogli tvegati, da bi pod injekcijami nastopila le v kvalifikacijah, nato pa bi bilo prvenstva zanjo konec."

 PARIZ - 24.08.2003 - Primož Kozmus si je v dopoldanskih kvalifikacijah devetega svetovnega prvenstva (SP) v atletiki v Parizu priboril finalni nastop v metu kladiva. Skupno je dosegel osmi rezultat in z 78,10 m v tretji seriji izpolnil kvalifikacijsko normo (78 m). V popoldanskih nastopih prvega dne si je Merlene Ottey s tretjim mestom (11,31) v drugi četrtfinalni skupini zagotovila nedeljski nastop v polfinalu. Uspešna je bila tudi Škofjeločanka Brigita Langerholc (Triglav), ki se je uvrstila v polfinale na 800 m (2:01,55), kjer je Slovenija že dan pred prvo tekmo zaradi poškodbe ostala brez največje adutinje za odličja Jolande Čeplak, olimpijska in svetovna prvakinja Maria Mutola iz Mozambika, ki je slavila v skupini Langerholčeve (2:00,81), pa brez največje tekmice.

Na 3000 m zapreke je Boštjan Buč v B skupini zasedel peto mesto (8:22,89) in bil skupno 17., finale pa je zgrešil le za eno mesto in 22 stotink. Na 10.000 m je med 28 tekmovalkami evropska prvakinja v krosu Helena Javornik zasedla 18. mesto (32:01,57). Z rekordom prvenstev je zlato osvojila Etiopijka Berhane Adere (30:04,18) pred rojakinjo Werknesh Kidane (30:07,15) in Kitajko Jingjie Sun (30:07,20). Tretja Etiopijka Derartu Tulu je presenetljivo odstopila zaradi trebušnih težav. Rožle Prezelj je v kvalifikacij skoka v višino v A skupini zasedel zadnje, 15. mesto in izpadel na 26. mestu. Miran Vodovnik si v suvanju krogle ni priboril zaključnega nastopa, saj je bil z 19,23 m 23. med 29 uvrščenimi. Za finale bi moral preseči 20,06 m. Naslov je osvojil Belorus Andrej Mihnevič (21,69) in dosegel največji uspeh v karieri, ki jo je zaradi dopinga po desetem mestu na zadnjem SP moral prekiniti za dve leti. Kazen je končal 4. avgusta letos, štiri dni pozneje pa je v Minsku postavil osebni rekord (21,66), ki ga je tokrat še izboljšal. Američan Adam Nelson je osvojil srebro (21,26), Ukrajinec Jurij Bilonog pa bron (21,10). V prvi končni odločitvi prvenstva je v hitri hoji na 20 km zmagal Ekvadorec Jefferson Perez (1:17,21) pred Špancem Franciscom Javierjem Fernandezom (1:18,00) in Rusom Romanom Raskazovim (1:18,07).

"Kvalifikacije so bile zame zelo težke, tako fizično kot tudi psihično. Večina metalcev je imela veliko težav in tudi meni ni šlo vse do zadnje, tretje serije. Tedaj sem vse tvegal in se sicer komaj obdržal v krogu za mete, vendar sem si zanesljivo priboril zaključni nastop. V finalu, kjer bom skušal presenetiti, bo veliko lažje, saj sem izpolnil svoj cilj, ki sem si ga zastavil pred prihodom v Pariz," se je na vsa usta smejalo Kozmusu, ki je bil četrti v A skupini. Po prestopu v prvi seriji je v drugi orodje je vrgel 76,88 m, kar pa bi bilo prav tako dovolj za finale. Pred tekmeci sta bila Belorus Igor Astapkovič (79,66) in Japonec Koji Murofuši (79,45).

Langerholčeva je bila na čelu po prvem krogu drugega od petih predtekov (1:00,36), po 600 m pa je padla v sredino skupine in nato povsem na rep. V ciljni ravnini se ji ni uspelo prebiti višje, kot do sedmega mesta v skupini, skupno pa je imela šestnajsti čas. "Dvesto metrov pred ciljem sem naredila manjšo napako, ker sem se pustila zapreti. Tega v polfinalu ne bom ponovila. Želim si ne le finala, ampak se bom skušala vplesti tudi v boj za odličja," je optimistično napovedala Langerholčeva, četrta z olimpijskih iger (OI) v Sydneyju.

Otteyjeva je v tretji skupini prvega kroga zasedla drugo mesto, dosegla pa je isti čas kot zmagovalka Američanka Kelli White (11,26) in se z dvanajstim časom zanesljivo uvrstila v četrtfinale. Na 100 m so bile najhitrejše Chanda Starrup iz Bahamov (11,08), Grkinja Ekaterina Thanou (11,09) in branilka naslova Žana Block iz Ukrajine (11,13). Slednja je tekla v četrtfinalni skupini z Otteyjevo in bila v skupni najhitrejša (11,08) pred Francozinjo Christine Arron (11,08) in Otteyjevo. Slednja je hitreje tekla dopoldne, ko je po slabšem startu v drugem delu izjemno pospešila ritem in dokazala, da ima še precej rezerv. "Start ni bil najboljši, v drugem delu pa sem bila boljša, vendar še vedno nisem zadovoljna. Še slabše sem startala zvečer, ko sem zastala v startnih blokih. Za finale bo potrebno teči zelo hitro in potrudila se bom, da bi mi to uspelo," je ocenila Otteyjeva, ki je v četrtfinalu s petnajstim skupnim časom zaostala za državnim rekordom Alenke Bikar (11,21), ki je na slovesni otvoritvi nosila slovensko zastavo.

Zelo borben nastop je prikazal Buč, ki je uvodni del pretekel na repu skupine, nato je po 800 m prešel na tretje mesto in se tam zadrževal vse do zaključka teka. Šesto metrov pred ciljem je povedel in si priboril že deset metrov prednosti, nato pa je izgubil čas na zadnjih dveh ovirah, na zadnji vodni najmanj tri sekunde. "Povsem sem se ustavil in to je odločilo, da nisem prehitel Kenijca Abrahama Cherona, ki me je ugnal za 22 stotink. Škoda, velika priložnost je tokrat splavala po vodi, vendar se ne bom predal in bom še naprej trdo treniral," je obljubil Buč, ki je letos popravil državni rekord na 8:16,96.

Vodovnik je nanizal 18,21, 19,23 in 18,94 m, letos pa je kroglo že sunil 20,46 m. "Zelo sem zadovoljen z mojim prvim nastopom na velikem tekmovanju v članski konkurenci, na katerem se dosegel daljavo, ki je povprečje letošnje sezone. Žal mi je tretjega poskusa, ki bi bil lahko kar nekaj daljši, ker nisem imel dobro izdelanega meta," je dejal 1,96 m in 145 kg težki orjak iz Oplotnice.

"Zelo blizu sem bila državnemu rekordu. Začela sem previdno, prva dva kilometra pa sta bila vseeno nekoliko prepočasna. Drugi del tekme sem bila povsem sama in sem zato izgubljala čas glede na pred tekmo načrtovani ritem. Zadovoljna sem z letošnjo sezono, saj sem šele januarja končala lansko, aprila sem dosegla normo za SP, nato pa izpolnila še olimpijsko v maratonu. Moj zadnji cilj bo maraton v New Yorku čez devet tednov, nastop na SP pa je bil zelo spodbuden," je dejala Javornikova.

Prezelj je v prvem poskusu preskočil 2,15 m, v drugem 2,20, na 2,25 m pa je letvico trikrat podrl. "Dan pred tekmo sem na ogrevanju sicer čutil rahle bolečine v odrivni stegenski mišici, med tekmo pa me je bolečina zelo ovirala," je pojasnil Prezelj. Izjemen nastop je v sedmeroboju znova prikazala Švedinja Carolina Kluft, ki je po polovici tekmovanja zbrala kar 4143 točk in je krepko pred Francozinjo Eunice Barber (3949). Boj za zlato je po osebnih rekordih Švedinje v vseh štirih uvodnih disciplinah praktično oddano, ob ponovitvi takšnega nastopa drugi dan tekmovanja pa bi lahko kot tretja ženska v zgodovini vpisala v prestižni klub 7000 točk, s tem pa bo ogrožen tudi evropski rekord Rusinje Larise Nikitine (7007).

Nasmejani v mestu ljubezni

Golden Gala: poslastica dvoboj Gebrselassie : El Guerrouj

Merlene spet v Rimu

Rim - Rimski miting zlate lige "Golden gala" bo po imenih zagotovo letos najbolje zaseden, saj so mnogi asi napovedali, da v Berlinu ne bodo štartali, še manj pa v Zürichu, ki je le teden dni pred svetovnim prvenstvom v Parizu. Poslastica triurnega programa na osrednjem rimskem štadionu bo tek na 5000 m in dvoboj med kraljema dolgih in srednjih prog Etiopijcem Hailejem Gebrselassiem in Maročanom Hichamom el Guerroujem.

Vendar pa ni nujno, da bosta velika šampiona tekla kraljevsko. V ozadju, a le po skromnejši medijski pozornosti, prežita Etiopijec Kenenisa Bekele in Kenijec Abraham Chebii, zmagovalca Osla in Pariza. Oba sta Gebrselassia že premagala, El Guerrouj pa se vrača po porazu v Ostravi, kjer ga je premagal Kenijec Stephen Cherono. 

V moški konkurenci kandidatov za "zlati jackpot" ni, v ženski pa sta obe - Bahamčanka Chandra Sturrup in Mozambičanka Maria Mutola - pripravljeni na boj za tretjo zmago. Zelo čustvena pa utegneta biti ženski šprint in skok v daljino. Na veliko sceno se namreč vračata dve veliki šampionki - Jamajčanka s slovenskim potnim listom Merlene Ottey in Nemka Heike Drechsler. Merlene je nazadnje tekmovala v Rimu na Golden gala pred 7 leti, ko zlate lige še ni bilo, Heike pa se je odločila, da se bo (po daljši poškodbi) na olimpijskem štadionu vrnila na skakališče v daljino. Družbo ji bo delala prav tako povratnica in mamica Italijanka Fiona May. 

Rimski miting je te dni sicer v središču pozornosti atletskega sveta, za ogrevanje pa so Američani sporočili ekipo za SP. V Parizu bo skorajda popolna selekcija - nastopilo bo 140 atletov in atletinj. Prva zvezdnika oziroma kapetana bosta Tim Montgomery in Stacy Dragila. Poleg slednje bodo naslove prvakov iz Edmontona branili 3-kratni še šprinterski šampion Maurice Greene (100 m), Allen Johnson (110 m ovire), John Godina (krogla) in Anjanette Kirkland (100 m ovire), v ekipi pa bodo tudi dvoranski prvaki iz Birminghama Tyree Washington (400 m), Davi Krummenacker (800 m), Dwight Phillips (?), Regina Jacobs (1500 m), Gail Devers (110 m ovire) in mnogobojec Tom Pappas. V Parizu ne bo mamice Marion Jones. S svetovnim rekorderjem na 100 m Timom Montgomeryjem, ki je zaradi rojstva sina za Parizom izpustil še rimski miting zlate lige, pa sta objavila, da je njun novi trener Dan Pfaff, zadnjih 7 let sicer trener na univerzi Teksas. Pfaff je nekoč treniral prav tako svetovnega rekorderja in olimpijskega zmagovalca iz Atlante, Kanadčana Donovana Baileyja. "Čutim, da mi bo Dan dal nekatere prvine v treningu, ki jih prej nikoli nisem vadil," je povedal Montgomery o 49-letnemu trenerju, ki pa je tudi specialist za skok v daljino. To zagotovo pomeni, da se je Marion odločila, da bo po porodniškem dopustu (septembra), začela s pripravami za Atene tudi v skoku v daljino. 

V. D.

Zgolj turisti pa Slovenci že ne bodo

Napovedi slovenskih atletov in atletinj pred svetovnim prvenstvom v Parizu presegajo mnenja stroke

LJUBLJANA - 22.08.2003 - Visoke ambicije športnikov ponavadi v slovenski javnosti niso dobrodošle. Izpadejo kot bahavost. Povrhu pa so lahko napovedi dobro izhodišče za kritične ocene športnikov po koncu prvenstva ali tekmovanja. Slovenski atleti imajo pred odhodom na svetovno prvenstvo v Parizu, ki se bo začelo jutri in končalo zadnji avgustovski dan, zelo visoke cilje. Zavedajo se, da so bile postavljene norme težko dosegljive. Zato tudi debitanti na velikih tekmovanjih v francosko metropolo ne gredo zgolj pogledati Eifflovega stolpa in številnih drugih pariških dnevnih in nočnih znamenitosti.

Cilj strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije sta dve finalni uvrstitvi, predsednik Roman Jakič je še bolj optimističen in napoveduje tri finala in kolajno, atleti in atletinje pa krepko presegajo vse skupaj. "Priprave na Rogli in v St. Moritzu so bile odlične. Počutim se odlično, sem spočit in zelo motiviran. Želim si uvrstitve v finale," napoveduje Boštjan Buč , slovenski rekorder v teku na 3000 m z zaprekami (8:16,98). "Morda bo že preskočenih 225 cm zadostovalo za finale," razmišlja skakalec v višino Rožle Prezelj . "Cilj je finale. Pričakujem, da bo za takšen dosežek potrebno vreči kladivo 78 metrov, kar sem nedvomno sposoben. Na treningih mi sicer ne gre najbolje. Toda tudi pred obema rekordnima metoma na treningu nisem blestel," trdi slovenski rekorder v metu kladiva (81,21 m) Primož Kozmus , ki je pred odhodom radodarno podeljeval majice s svojimi dosežki v tej sezoni in vprašajem za besedo Paris. Morda pa bodo majice po prvenstvu dobile na ceni in postale iskana roba. Tudi Kozmusov partner na treningu in največji orjak v slovenski reprezentanci Miran Vodovnik , od letos naprej prvi Slovenec, ki je vrgel kroglo prek 20 metrov (celo 46 cm več), ni pretirano skromen: "Dobro sem pripravljen, počutim pa se še bolje. Želim se vsaj približati 20-metrski meji in se uvrstiti v finale." V moški reprezentanci je nekoliko skromnejši le Matic Osovnikar , saj se zaveda, da je konkurenca v šprintu na 100 m izjemna in da belopolti atleti nimajo veliko možnosti za vrhunski rezultat. "Upam, da bom dobro pripravljenost kronal vsaj z uvrstitvijo v drugi krog," je realen Škofjeločan.

In kaj poleg Jolande Čeplak, edine slovenske atletinje, ki napoveduje kolajno, meni ženski del reprezentance? "Upam, da bom najboljšo pripravljenost pokazala prav v Parizu. Vsak tek bo zgodba zase," pravi Merlene Ottey , ki bo tekmovala v treh disciplinah - na 100 m, 200 m in štafeti 4x100 m. Njene sotekmovalke v štafeti 4x100 m Alenka Bikar , Maja Nose , Kristina Žumer in rezervistka Saša Prokofjev si želijo izboljšati slovenski rekord, nekatere pa ne skrivajo izjemno visokih ambicij po uvrstitvi v finale. "V Pariz sploh ne bi odpotovala, če ne bi verjela, da lahko tečem pod dvema minutama. To pomeni, da se lahko uvrstim tudi v finale. Pripravljala sem se v Kopru in na Pokljuki," pa je pred odhodom dejala Brigita Langerholc.

Otteyjeva zmagala, a razočarana

Merlene Ottey je bila predsinoči kljub zmagi na atletski veliki nagradi v Zagrebu po nastopu na 100 m razočarana, saj je tekla le 11,42. Podobno velja tudi za slovensko rekorderko Alenko Bikar, ki je bila peta na 200 m (23,78) in šesta na 100 m (11,69). Šesta je bila tudi Sonja Roman (Maribor 98) v teku na 800 m (2:02,47), kar je bilo sekundo in štiri desetinke bolje od prejšnjega osebnega rekorda. Gregor Cankar (Novoles Dolenjske Toplice) je v skoku v daljino zmogel le 7,40 m in končal brez finala na zadnjem, enajstem mestu.

Otteyjeva je povedala, da bo verjetno odpovedala nastop na zlati ligi ta petek v Rimu, kjer bodo izmed Slovencev nastopili Jolanda Čeplak in Brigita Langerholc na 800 m, Rožle Prezelj v skoku v višino in Tina Čarman v skoku v daljino.

Na 53. Hanžekovičevem memorialu na stadionu Mladosti je bila v skoku v višino najboljša svetovna prvakinja Hestrie Cloete iz Južne Afrike, skočila je 2,00 m, toliko je zmogla tudi drugouvrščena Hrvatica Blanka Vlašič. Jamajčan Kemel Thompson je z rezultatom 48,24 v teku na 400 m z ovirami dosegel rekord stadiona in drugi najboljši rezultat v sezoni. Na visokih ovirah je Američanka Melissa Morrison z 12,72 le za stotinko premagala Poljakinjo Aurelijo Trywiansko. V memorialni disciplini Borisa Hanžekoviča na 110 m z ovirami je pred tri tisoč gledalci slavil Američan Duane Ross (13,18).

Jolanda Čeplak še vedno korak za Mutolo

14. Julij 2003

Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak (Velenje) je na mitingu zlate lige v Rimu v teku na 800 m zasedla drugo mesto (1:57,44). Zaostala je le za olimpijsko zmagovalko in svetovno prvakinjo, Mozambičanko Mario Mutolo (1:57,21), ki je dosegla rekord stadiona. Maria Mutola je v Rimu skupaj s Chando Sturrup z Bahamov, ki je bila z enim izmed sedmih najboljših rezultatov sezone na olimpijskem stadionu prva na 100 m (10,89), ostala v boju za milijon dolarjev nagrade zlate lige.

Brigita Langerholc (Triglav Kranj) je bila na 800 m osma, (2:00,63), osmi sta bili tudi Merlene Ottey (Mass Ljubljana) na 100 m (11,31) in Tina Čarman (Triglav) v skoku v daljino (6,26 m), Rožle Prezelj (Triglav) pa si je delil deveto mesto v skoku v višino (2,20 m).

Najboljše letošnje rezultate na svetu so dosegli svetovna prvakinja na 5000 m Rusinja Olga Jegorova, ki je tekla na 1500 m (4:01,00), svetovni rekorder Etiopijec Hicham El Guerrou na 1500 m (3:29,76), tretja z zadnjega SP in mladinska svetovna prvakinja Jana Pittman iz Avstralije na 400 m ovire (53,62), Kubanka Yamila Aldami, četrta z OI v Sydneyju, v trosokoku (15,29 m), Američan Bernard Williams na 200 m (20,01) in Južnoafričan Jacques Freitag v skoku v višino (2,35 m).

Čeplakova je sinoči nastopila na atletskem mitingu za super veliko nagrado v britanskem Gatesheadu. Na startni listi na 800 m so bile poleg Mutole in Čeplakove tudi Škofjeločanka Brigita Langerholc, na 200 m pa Škofjeločan Matic Osovnikar.

šr

Drugi dan državnega prvenstva v atletiki

"Parižani in Parižanke" dobro pripravljeni za SP

Nova Gorica - 11.08.2003 - Atletsko državno prvenstvo je potrdilo to, kar je bilo jasno že precej pred največjim tekmovanjem domače sezone. Na bližnjem svetovnem prvenstvu naj bi nastopilo 15 slovenskih reprezentantov, a le, če bo upravni odbor sprejel predlog strokovnega sveta in upošteval lanske norme. "Parižani in Parižanke" so tudi v Novi Gorici potrdili dobro pripravljenost. Gregor Cankar, Jan in Kristina Žumer ter Matija Šestak, ki so upali, da si bodo tik pred zdajci izborili vozovnico za Pariz, pa so bili daleč od kvalifikacijske norme.

Prva na lestvici DP je ženska šprinterska štafeta. Alenka Bikar, Kristina Žumer, Maja Nose in Merlene Ottey so s časom 44,03 dokazale svetovno vrednost. V njihovem teku je po mnenju trenerja Srdjana Djordjeviča ob optimalni menjavah vsaj pol sekunde rezerve.

Merlene Ottey je tudi v Novi Gorici pokazala visoko profesionalnost. V štafeti je svojih 100 metrov pretekla kot v najboljših časih, ko je Jamajki prinašala kolajne na SP in OI. Na 200 m je bila prav tako na ravni zlate lige. V njenem slogu je tekmoval vselej bojeviti Matic Osovnikar, ki je lovil normo za nastop v svoji sicer paradni disciplini na 200 m.

Presenečenji metalske sezone v svetu in doma Miran Vodovnik in Primož Kozmus sta tekmovala v svojem, sicer vso sezono visokem mednarodnem ritmu. Oba pravita, da sta v tako dobri formi, da manj že ne moreta več metati. Vodovnik bi bil s svojim goriškim izidom 19,62 metra zadovoljen tudi v kvalifikacijah SP. Kozmus seveda cilja precej dlje, kot je vrgel na DP - 76,48. Oba sta sredi zaključnih priprav in tudi precej utrujena od velikega števila tekmovanj.

Helena Javornik je na DP prišla s priprav, zato je tekla le toliko, da potrdi sloves najboljše slovenske dolgoprogašice in si pripne še 17. zvezdico. Za trening je skakal tudi Rožle Prezelj. Za oba je domača konkurenca preslab izziv, neumno pa bi bilo, da bi se dva tedna pred SP za sicer pomembno tekmo tudi posebej naprezala. Boštjan Buč je tekel v svojem ustaljenem ritmu. Tekmece je prehitel za cel krog in pokazal tudi drugo, zaskrbljujoče temno stran slovenske kraljice športa. Mnogi izidi so bili prav smešni.

Od mlajših kaže pohvaliti Petra Zupanca, Jana Žumra in Marino Tomič, ki so ob Maji Nose največji upi slovenske atletike. Zupanc v metu kopja absolutno gledano sicer ni dosegel velikega rezultata, za slovenske razmere pa je njegova zmaga vendarle žarek upanja, da smo tudi v tretji metalski disciplini dobili atleta evropskega razreda. Njegovih 75,73 m je namreč drugi rezultat vseh časov. Več je vrgel le rekorder Milan Stjepovič - 79,32 leta 1988. Tomičeva se na vseh tekmah sezone giblje okrog osebnega rekorda. Na DP je tekla tudi osebni na 100 m. Maja Nose je bila zaradi šolskih obveznosti utrujena, zato na Dp ni tekla tako, kot smo jo vajeni v njenih individualnih disciplinah. Z normo B na 200 m za Pariz in uvrstitvijo v štafeto ter srebrno kolajno na EP do 23 let je dosegla pravzaprav vse, kar je v sezoni načrtovala. Žumer je med vsemi meril najvišje - na nastop v Parizu. Osmica se mu že nekaj časa nasmiha, na DP pa je bil pravšnji izziv za Cankarja. Rezultati na

Vito Divac

Prvi dan državnega prvenstva v atletiki v Novi Gorici

Cankar brez norme za SP
Boris -pes državni prvak na 1500 m - Sedemnajsti naslov Helene Javornik - -estak, Cankar in Žumer brez norme za svetovno prvenstvo

NG - 11.08.2003 - Prvi dan odprtega državnega prvenstva v atletiki v Novi Gorici ženska reprezentančna štafeta na 4 x 100 m (Alenka Bikar, Kristina Žumer, Maja Nose in Merlene Ottey) z rezultatom 44,06 ni izboljšala državnega rekorda, ki ga je štafeta v tej postavi dosegla 25. julija v kraju Pergine pri Trentu (43,92), kar je še vedno osmi rezultat sezone na svetu. Miran Vodovnik je slavil v suvanju krogle (19,62 m), Peter Zupanc je v metu kopja zmagal z drugim najboljšim rezultatom vseh časov v Sloveniji (75,73 m). Sedemnajsti državni naslov je osvojila Helena Javornik na 5000 m.

Ljubljančanka Saša Prokofjev, ki je reprezentančni štafetni tek gledala s tribune, ker je le rezerva za štafeto, je v posamičnem teku na 100 m z osebnim rekordom 11,41 osvojila drugi naslov državne prvakinje. Prvič ji je to uspelo pred šestimi leti prav v Novi Gorici. Tokrat nista tekli slovenska rekorderka Bikarjeva in Otteyjeva. Moški sprint je po pričakovanju dobil Matic Osovnikar (10,44). Gregor Cankar je zmagal pred Janom Žumrom v skoku v daljino. Oba sta skočila 7,86 m v zadnji seriji, vendar je imel Cankar boljšo drugo daljavo (7,69 m) kot Žumer (7,65 m). Bila sta razočarana, ker sta zaostala za normo (8,10 m) za nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu (od 23. do 31. avgusta). Tokrat sta imela zadnjo priložnost, enako tudi Matija -estak, ki je bil v tem pogledu kljub zmagi neuspešen na 400 m (46,99), brez norme (5,60 m) pa je v skoku s palico ostal tudi Brežičan Jure Rovan, ki je slavil s 5,40 m pred Jakom Roglom (osebni rekord 5,20 m).

Marina Tomič je zmagala na 100 m z ovirami (13,30), Mariborčan Tevž Korent na 110 m z ovirami (14,31), Boris -pes (Maribor 98) pa je na 1500 m (3:52,12) presenetil državnega rekorderja Aleša Tomiča (Portovald) in bil nato še drugi na 5000 m za Pavlom Porijem (14:52,89). Po tem teku so -pesa diskvalificirali, ker je nastopil v dveh tekih nad 800 m v enem dnevu, tega pa pravila ne dovoljujejo. Koprčanka Snežana Vukmirovič (Gorica) je bila brez konkurence v troskoku (13,24), njena klubska kolegica Meta Mačus na 400 m (55,22), Ana Sušec (Kronos) je bila najboljša v metu kladiva (50,34), Maja Mlinarič iz Maribora 98 v skoku v višino (1,65), Janja Bučar na 1500 m (4:50,63), Hrvatica Vera Begič pa je bila v disku s 53,81 m premočna za Goričanko Mojco Črnigoj (42,70).

Miran Vodovnik je bil še v petek na mitingu za super veliko nagrado v Londonu, kjer je bil šesti: "V Novi Gorici sem dosegel podoben izid, čeprav sem zelo utrujen. Od štirih zjutraj sem bil na poti, na tekmo pa sem prišel zadnji trenutek ob petih popoldne. Zato je dosežena daljava zelo dobra."

Matic Osovnikar je bil prepričljivo najboljši sprinter. "V finalu smo imeli nekaj smole z vetrom, zato sem s časom zadovoljen. Moj glavni cilj je izpolnitev norme za SP na 200 m v nedeljo." V sprintu je bil drugi Matic -ušteršič (10,59), tretji pa Boštjan Fridrih (10,73). V kvalifikacijah na 110 m z ovirami je zaradi napačnega starta ostal brez možnosti za nastop favorizirani Damjan Zlatnar, na 100 m pa je bil v predteku diskvalificiran Jože Vrtačič, ki si je ob tem nekoliko poškodoval Ahilovo tetivo desne noge in nato na 400 m ni tekel. Tako je bil v tem teku -estak praktično brez konkurence in je borbeno poskušal doseči normo, ki se mu je izmaknila za dobro sekundo (45,95). Ko je to videl na semaforju, se je deset metrov za ciljem dobesedno zrušil. Kar spodneslo mu je noge in je padel na obraz, da ga je morala dežurna zdravnica oskrbeti z obliži, poleg tega je dobil tudi neprijetne udarce po dlaneh in komolcih. "Ko sem videl čas, se je v meni vse zrušilo. Veliko je bilo odvisno od tega teka, saj je bil moj glavni cilj nastop na SP. -koda, udeležil sem se premalo tekem in skorajda nobene priložnosti ni bilo, da bi se dokazal v mednarodni konkurenci, ki bi mi pomagala tudi do boljših rezultatov," je pojasnil Matija -estak.

"Moj cilj ni bil, da bi premagal Cankarja, ampak da bi dosegel normo za SP. Ni mi uspelo in sem dokaj razočaran," je dejal Jan Žumer. "Ves dan me je že bolela glava. Bilo je zelo vroče in take razmere očitno niso zame," je menil Gregor Cankar. Res pa je kar nekaj atletov menilo, da je bilo v Novi Gorici tokrat manj stopinj kot prejšnje dni. "Nastop na DP je bil moj zadnji test pred SP. Tekla sem iz polnega treninga po tritedenskih pripravah v St. Moritzu ter nato po nadaljnjih treh tednih vadbe doma. Do SP je še nekaj časa, da se spočijem, zato sem prepričana, da sem sposobna boljšega rezultata," je dejala Helena Javornik.

"Zmage na 1500 m nisem pričakoval. Največji tekmec Tomič je navsezadnje slovenski rekorder, nastopil pa je tudi na zadnjem evropskem prvenstvu v Münchnu. Bil sem dobro na poti, zadnjih 50 metrov pa sem videl, da Tomič popušča, zato sem iztisnil vse iz sebe, da bi ga presenetil, in to mi je uspelo," je dejal Boris -pes, ki je sprva nameraval teči na 5000 m v nedeljo, vendar je bila ta disciplina na programu že prvi dan prvenstva. "Moj klub me je napačno prijavil. To se pri nas preveč pogosto dogaja," je dodal -pes.

Atleti za državne naslove v Novi Gorici

Na svetovni lestvici IAAF 23 slovenskih atletov

Najvišje je Jolanda Čeplak

Monte Carlo - 08.08.2003 - Avstrijska tekačica na 800 m Stephanie Graf in slovenska šprinterka Merlene Ottey sta se po dobrih nastopih vrnili v vrh svetovne lestvice IAAF, saj sta najbolj napredovali na avgustovski lestvici. Po zmagi v Linzu se je Grafova povzpela na 4. mesto (1294 točk) v svoji disciplini, sicer pa prepričljivo vodi Maria Mutola (1383) pred Jolando Čeplak (1342), tretja pa je Španka Maria Teresa Martínez (1301). Brigita Langerholc je 13. s 1209 točkami.

Merlene Ottey je z dvema 2. mestoma v Linzu in petim v Stockholmu na 100 m petnajsta (1241), na 200 m pa se je po štirih letih vrnila med 50 najboljših in je 39. (1164). Vrstni red preostalih slovenskih atletinj med stoterico: 29. Alenka Bikar (200 m, 1175), 31. Tina Čarman (daljina, 1103), 47. Sonja Roman (1500 m, 1133), Helena Javornik (10.000 m, 1121) in Kristina Žumer (daljina, 1082), 54. Bikar (100 m, 1157), 64. Meta Mačus (400 m ovire, 1170), 70. Andreja Ribač (troskok, 1054), 78. Marina Tomič (100 m ovire,1144), 91. Teja Melink (palica, 978), 95. Snežana Vukmirovič (troskok, 1026),

Med moškimi je najboljši Primož Kozmus, in sicer 14. s 1182 točkami. Sledijo: 19. Boštjan Buč (1170), 31. Gregor Cankar (1149), 39. Miran Vodovnik (1129), 48. Igor Primc (1067), 50. Rožle Prezelj (1104), 71. Jan Žumer (1104), 97. Peter Zupanc (972), 99. Andrej Batagelj (1051),

Na absolunti lestvici je daleč najboljša Čeplakova. Prebila se je na 14. mesto, vodi pa še vedno Američanka Marion Jones pred rojakinjo Gail Devers in Etiopijko Berhane Adere.

Vito Divac

Koliko Slovencev na atletskem SP?

Boji za prvake v senci Pariza

Ljubljana - 08.08.2003 - Atletsko državno prvenstvo v Novi Gorici bo v znamenju zadnjega lova za normami za svetovno prvenstvo v Parizu. Krog tistih, ki še nimajo vozovnic, je skoraj enako velik kot tisti, ki jo že imajo. Na Stade France v St. Denisu bo 22. avgusta na slovesni otvoritvi zagotovo paradiralo 12 slovenskih reprezentantov - po 6 atletov (Boštjan Buč, Roman Kejžar, Primož Kozmus, Matic Osovnikar, Rožle Prezelj, Miran Vodovnik) in atletinj (Jolanda Čeplak, Helena Javornik in Merlene Ottey ter tri članice štafete šprinter Alenka Bikar, Maja Nose in Kristina Žumer), ki so letos z normami A in B potrdili nastope.

Pravico nastopa ima še šest atletov in atletinj oziroma tisti, ki so lani izpolnili norme IAAF - Brigita Langerholc na 800 m (lani A, letos B), Anja Valant v troskoku (lani B), Igor Primc v metu diska (lani B), Alenka Bikar na 200 m (lani B) ter Gregor Cankar (norma B) in Boštjan Šimunič (norma B) v troskoku. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev, da z normo B lahko nastopi le po eden atlet v tistih disciplinah, v katerih ni dosežena norma A.

V Novi Gorici bodo tekmovali domala vsi, ki pariških norm še nimajo. Manjkali bosta udeleženki nedeljske tekme zlate lige v Berlinu Tina Čarman (norma B je 660 cm) in Sonja Roman, ki mora na 1500 m doseči normo A (4:05,00), saj se je v njeni disciplini prijavila Čeplakova z normo A. Na štartu tekov na 400 in 800 m ne bo Brigite Langerholc, ki je po zdravniškem pregledu dobila priporočilo, da gre na višinske priprave. Slabša krvna slika in pomanjkanje rdečih krvničk naj bi bila tudi glavna vzroka za njene povsem ponesrečene finiše na zadnjih tekmah, ko je v zadnjih 150 metrih izgubljala pet mest in več.

Na DP se bodo za Pariz zagotovo borili Gregor Cankar in Jan Žumer v skoku v daljino (norma B je 810, A pa 820 cm), Matija Šestak na 400 m (45,95) in Igor Primc v metu diska (63,50) pri moških ter Kristina Žumer v skoku v daljino (norma A je 675 cm) in Meta Mačus na 400 m z ovirami (56,25). Kandidatki sta tudi Alenka Bikar in Maja Nose na 200 m, kjer pa ima najboljši rezultat Merlene Ottey - 22,98, kar pa je za stotinko sekunde slabše od norme A.

Če bodo omenjeni atleti izpolnili kriterije AZS (enaki so kriterijem IAAF), potem težav z imenovanjem potnikov na torkovi seji upravnega odbora ne bo. Zanimivo pa bo, kako bodo atletski velmožje odločili v "spornih primerih" . Slišati je namreč, da naj bi stroka z močnimi argumenti podprla nastop tistih, ki imajo v žepu lansko normo, letos pa so blizu kvalifikaciji. Pri slovenski udeležbi v Parizu pa ne gre zgolj le za stroko. V igri je precej širši kontekst, v katerem se moč in ugled posamezne zveze zrcalita tudi v številu nastopajočih na največjih tekmovanjih.

Če razmišljamo "po slovensko" , pomeni več nastopov več možnosti za slab rezultat. Iz drugega, optimističnega zornega kota pa večje število reprezentantov pomeni več možnosti za uveljavitev. To pa prinaša izboljšanje statusa slovenske atletike v IAAF. Slovenija ima za Pariz (na podlagi zadnjih treh SP) kvoto devetih atletov, ki jim svetovna zveza plača vse stroške na prvenstvu. To seveda pomeni, da bo morala osrednja zveza plačati stroške le preostanku reprezentance. Pa še en, sicer zelo banalen razlog je, zakaj bi se splačalo, v Pariz poslati vse, ki si to zaslužijo (o tem bi morala na koncu vendarle odločiti stroka). Največji slovenski adut Jolanda Čeplak bo na 800 m tekla že prve dni prvenstva. Glavni nastop, na katerega se je v preteklosti ponavadi čakalo na zadnje dneve (Brigita Bukovec in Gregor Cankar), bo torej za nas na začetku SP in bo zasenčil vse druge. Tudi tiste ponesrečene, ki so bili v preteklosti največji kamen spotike ...

Vito Divac

Bikarjeva le v štafeti

V Novi Gorici bo člansko državno prvenstvo v atletiki

NG - 08.08.2003 - Jutri in v nedeljo bo v organizaciji AK Gorica državno prvenstvo v atletiki v članski konkurenci. Nastopila bo večina kandidatov za svetovno prvenstvo v Parizu ter univerzijado v Koreji, nekaj atletov pa si bo skušalo norme še zagotoviti. Manjkale bodo Jolanda Čeplak, Brigita Langerholc, Tina Čarman in Sonja Roman. Prvenstvo bo v večernem terminu pod žarometi, oba dneva se bo začelo ob 18. uri.

Merlene Ottey bo nastopila v posamičnih tekih na 100 in 200 metrov ter za reprezentančno štafeto 4x100 metrov, ki bo nastopila izven konkurence. V tej štafeti bodo tekle še Alenka Bikar (v posamični tekmi ne bo nastopila), Maja Nose in Kristina Žumer. V moški konkurenci bo Matic Osovnikar v teku na 200 m skušal izpolniti normo za svetovno prvenstvo, favoriti za naslove pa bodo med drugimi še Rožle Prezelj (višina), Boštjan Buč (3000 m z zaprekami), Miran Vodovnik (krogla) in Primož Kozmus (kladivo), ki imajo že zagotovljene vozovnice za SP v Parizu.

Norme imajo izpolnjene še Čeplakova (800 in 1500 m), Otteyjeva (šprint), Helena Javornik (10000 m), Roman Kejžar (maraton) in Matic Osovnikar (100 m). Ker je prvenstvo odprtega tipa bodo nastopili tudi nekateri tuji atleti. Omeniti velja predvsem svetovnega dvoranskega prvaka v troskoku iz leta 2001, Italijana Camozzija, ki je nedavno zmagal na državnem prvenstvu Italije. V troskoku se obeta zanimiv boj, saj se bodo za najvišja mesta potegovali še Cankar, Šimunič, Matoh (vsi Dolenjske Toplice) in domačin Batagelj

Otteyjeva in Čarmanova peti, Buč 13., Mutola znova hitra

STOCKHOLM - 06.08.2003 - Na atletskem mitingu za super veliko nagrado v Stockholmu na Švedskem sta peti mesti dosegli Merlene Ottey (Mass Ljubljana) v teku na 100 m (11,45) in Tina Čarman (Triglav Kranj) v skoku v daljino (6,24 m), Boštjan Buč (Velenje) pa je bil 13. na 3000 m zapreke (8:31,71).

Na predzadnjem mitingu za super veliko nagrado v sezoni je bila olimpijska in svetovna prvakinja na 800 m Maria Mutola iz Mozambika razred zase v teku na 1.000 metrov (2:33,15), kjer je dosegla najboljši letošnji rezultat na svetu in potrdila dobro formo pred svetovnim prvenstvom v Parizu, ki bo od 23. do 31. avgusta. Doslej je bila na en kilometer najhitrejša Alžirka Merah Benida Nouria (2:37,49, 2. avgust, Zolder), ki je bila tokrat četrta (2:36,94). Najhitreje letos je na olimpijskem stadionu za igre leta 1912 tekel tudi Kenijec Stephen Cherono, ki je na 3.000 m zapreke za skoraj za sekundo izboljšal svoj prejšnji izid sezone na 8:04,76. Svetovni rekorder Američan Tim Montgomery je bil šele šesti na 100 m (10,37), zmagal pa je svetovni dvoranski prvak na 60 m in njegov rojak Juston Gatlin (10,15).

Francozinja Christine Arron se je po dobrih dveh sezonah zmagovito vrnila na atletske steze z zmago na 100 m (11,11) pred Američankama Chryste Gaines (11,13) in Torri Edwards (11,25), četrta je bila svetovna prvakinja Žana Block (11,34), ki je imela v tej sezoni veliko težav s poškodbami. Otteyjeva je za več kot dve desetinki zaostala za slovenskim rekordom (11,21), ki ga je Vrhničanka Alenka Bikar dosegla 7. julija 2001 v Mariboru.

"Otteyjeva je zelo dobro startala, največ pa je izgubila med 50 in 70 metri teka, ko se razvija maksimalna hitrost. Razen prvih dveh tudi ostale niso tekle nič posebnega," je tek Otteyjeve pojasnil trener Srdjan Djordjevič, ki je bil medtem v Ljubljani na vadbi preostale četverice za štafeto 4 X 100 m, ki bo konec tedna tekla na državnem prvenstvu v Novi Gorici. "Bikarjeva, Kristina Žumer, Maja Nose in Otteyjeva so že skoraj 95-odstotno članice prve četverice, peta in s tem zaenkrat rezerva pa je Saša Prokofjev, ki je danes opravila prvi trening z ekipo. Da bi bila z ostalimi povsem uigrana, ji manjka še nekaj treningov," je pojasnil Djordjevič.

Čarmanova je že v prvi seriji dosegla največjo daljavo, nato pa je skočila 6,14, 6,11, ter po dveh prestopih še 6,12 m. Zmagala je evropska prvakinja v sedmeroboju Švedinja Carolina Clueft (6,59). "V Stockholmu je bilo zelo mrzlo glede na letni čas in temperature pri nas. Pošteno me je prezeblo. Poleg tega sem bila dokaj utrujena, saj sem imela v desetih dnevih kar pet tekem. Zaradi slabih pogojev in "mehkih nog" mi ni uspelo doseči dobrega rezultata. Po sobotni tekmi sem šele v nedeljo izvedela, da bom tekmovala tudi v Stockholmu. Tako sem si pridobila še eno priložnost, da bi dosegla normo za SP," je pojasnila Čarmanova, ki bo imela zadnjo priložnost za normo (6,60 m) za nastop na SP v nedeljo na zlati ligi v Berlinu. Tam pa ne bo tekla slovenska moška štafeta 4 X 100 m. "Normo za SP na 200 metrov bo na DP v Novi Gorici skušal doseči tudi Matic Osovnikar (ima že normo za 100 m). Ker Osovnikar na zlati ligi v Berlinu v solo teku ne bi mogel nastopiti, se je odločil za nastop na DP. Potem sta štafetni nastop odpovedala še Matic Šušteršič in Boštjan Fridrih. S tem bi bila ekipa preveč okrnjena za morebitni vrhunski izid," je pojasnil vodja moške štafete trener Albert Šoba.

Buč je sicer krepko zaostal za svojim državnim rekordom, ki ga je postavil 12. junija letos v Ostravi na Češkem, kjer je tekel 8:16,96, vendar z nastopom ni bil nezadovoljen. "Po štirinajstdnevnih pripravah v St. Moritzu je trenerka Isabele Baumann načrtovala tek med 8:25 in 8:30, ker po naporni vadbi nisem dovolj svež za res vrhunski čas. Zato sem se zadnja dva kroga tudi zelo slabo počutil. Nastopil bom še na DP, nato pa bom zniževal intenzivnost vadbe za SP," je pojasnil Buč.

Montgomery, ki je 28. junija z Marion Jones dobil sina Tima mlajšega, je imel v Stockholmu po "porodniškem premoru" veliko težav v kvalifikacijah na 100 m, saj je bil v četrti skupini šele četrti (10,39), še počasnejša pa sta bila njegova rojaka Jon Drummond (10,42), ki je bil peti v drugi skupini, ter Shawn Crawford (10,48), sedmi v tej skupini. Najhitrejši v tem delu tekmovanja je bil Nigerijec Deji Aliu (10,21), ki pa je v nervoznem finalu po številnih prekinitvah dobil rdeči karton po drugem napačnem startu. Zanesljivo je zmagal Gatlin pred rojakom Joshuo J. Johnsonom (10,22), povsem pa je odpovedal Montgomery (10,37), ki je bil predzadnji, šesti.

Troboj v troskoku je dobil evropski prvak na prostem in v dvorani domačin Christian Olsson, ki je v tretji seriji dosegel 17,36 m in zmagal pred Romunom Marianom Opreo (17,34 v drugi seriji) ter olimpijskim in svetovnim prvakom Britancem Jonathanom Edwardsom (17,14). V skoku s višino je svetovna prvakinja Južnoafričanka Hestrie Cloete edina preskočila dva metra (2,01) in bila pred svetovno prvakinjo iz leta 1999 Ukrajinko Ingo Babakovo (1,98), Ukrajinka Vita Palamar pa je bila na tretjem mestu pred domačinko Kajso Bergqvist, sicer evropsko prvakinjo in dvakratno svetovno dvoransko prvakinjo (obe po 195 cm).

Na 100 m ovire je bila najboljša Jamajčanka Brigitte Foster (12,79), ameriški obračun najboljše trojice na visokih ovirah je dobil Američan Allen Johnson (13,33), Jamajčan Jermaine Maison pa je bil prvi v skoku v višino (2,32). Kenijci so povsem prevladali v številnih tekaških preizkušnjah. Joseph Mutua je bil prvi na 800 m (1:45,64), Edith Masai na 5000 m (14:50,60), na 1500 m je bil na čelu peterice Kenijcev Bernard Lagat (3:32,99), na čelu kenijske trojice na 5000 m pa je bil Eliud Kipchoge (13:00,63). V metu kopja je Nemec Boris Henry v tretji seriji s 85,26 ugnal Rusa Aleksandra Ivanova (85,01), na 400 m pa je bil najhitrejši Američan Derrick Brew (45,28).

Znova usodni centimetri

Merlene Ottey najhitrejša na 200 m na atletskem mitingu v Avstriji

SALZBURG - 04.08.2003 - Merlene Ottey je na mednarodnem atletskem mitingu v avstrijskem Ebenseeju zmagala na 200 m (23,31) pred Kristino Žumer (Mass, 24,04). V skoku v daljino je Tina Čarman (Triglav Kranj) zasedla drugo mesto, s 656 cm pa je izenačila osebni rekord in za štiri centimetre zaostala za normo za svetovno prvenstvo v Parizu. Kristina Žumer je bila četrta (632). Jan Žumer (Mass) je bil drugi v skoku v daljino z osebnim rekordom (796), tretji pa je bil Gregor Cankar (Novoles, 787).

Merlene Ottey je najprej tekla v kvalifikacijah na 100 m in dosegla čas 11,33, nato pa v finalu ni nastopila, ker se je odločila za zaključni tek na 200 m, kjer je bila prepričljivo najhitrejša. Tekma je bila zanjo dobrodošel trening pred veliko nagrado 5. avgusta v Stockholmu. Tina Čarman je izenačila osebni rekord, ki ga je letos dosegla v Dolenjskih Toplicah, vendar pa kljub temu ni bila vesela. "Kljub zelo dobri daljavi ostaja grenak priokus, saj so mi drugič zmanjkali le štirje centimetri, da bi izpolnila normo za SP. Škoda, pogoji za nastop so bili idealni. Sedaj mi je preostala le tekma zlate lige v nedeljo v Berlinu. V treh prestopih so mi namerili tudi skok 670 cm, kar me še posebej jezi. Organizatorji so imeli namreč meter, s katerim so merili tudi skoke s prestopi," je pojasnila Tina Čarman , ki je skočila še 633 in 644 cm, ob največji daljini pa je veter pihal z dovoljenimi 0,3 metri na sekundo. Zmagala je Avstrijka Olivia Wölkner, ki je izpolnila normo za SP (6,69).

"Cankar je nastopil veliko bolje kot v sredo v Ljubljani, saj je imel tudi skok krepko čez 820 cm. Želimo si, da bi normo dosegel na državnem prvenstvu konec prihodnjega tedna v Novi Gorici. Zelo dober je bil Žumer. Smolo je imel v zadnjem skoku, ker ga je neslo vstran, drugače bi presegel osmico," je nastopa slovenskih skakalcev trener Srdjan Djordjevič . Z novim švicarskim rekordom (828 cm) je zmagal Julian Slaviz.

Slovo Bikarjeve?

LJUBLJANA - 02.08.2003 - Slovenska reprezentantka Merlene Ottey je na predsinočnjem atletskem mitingu za veliko nagrado v Linzu na 100 m zasedla drugo mesto s časom 11,28, druga pa je bila tudi na 200 m (22,98). -kofjeločan Matic Osovnikar je bil peti v teku na 200 m (20,92), Vrhničanka Alenka Bikar (Olimpija) pa šesta na 100 m, vendar s časom 11,67 ni bila zadovoljna in bo zaradi težav s poškodbami verjetno predčasno končala sezono.

"Nikakor ne morem priti v pravo formo. Po mitingu v Zagrebu sem znova začela trenirati, vendar me je ponovno začela boleti leva noga, tokrat tetiva pri kolenu. Prav mučim se, pri tem pa ni nobenih rezultatov. Verjetno bom že sedaj prekinila sezono in se prvič po desetih letih odpravila na prave počitnice. Počakala bom le še na končno odločitev o sestavi reprezentančne štafete. Če bodo odgovorni odločili, da v ekipo, v kateri bi zelo rada nastopila, sodijo druge atletinje, potem jim mesta ne mislim zasesti," je poudarila Bikarjeva.

Brežičan Jure Rovan je delil osmo mesto v skoku s palico (5,20 m), -kofjeločanka Brigita Langerholc pa je bila na 800 m šele enajsta (2:05,00). Za pet sekund je zaostala za normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu (od 23. do 31. avgusta). Zmagala je olimpijska podprvakinja, Avstrijka Stephanie Graf (1:59,05). 

Otteyjeva zmagala, a razočarana

LJUBLJANA - 09.07.2003 - Merlene Ottey je bila predsinoči kljub zmagi na atletski veliki nagradi v Zagrebu po nastopu na 100 m razočarana, saj je tekla le 11,42. Podobno velja tudi za slovensko rekorderko Alenko Bikar, ki je bila peta na 200 m (23,78) in šesta na 100 m (11,69). -esta je bila tudi Sonja Roman (Maribor 98) v teku na 800 m (2:02,47), kar je bilo sekundo in štiri desetinke bolje od prejšnjega osebnega rekorda. Gregor Cankar (Novoles Dolenjske Toplice) je v skoku v daljino zmogel le 7,40 m in končal brez finala na zadnjem, enajstem mestu.

Otteyjeva je povedala, da bo verjetno odpovedala nastop na zlati ligi ta petek v Rimu, kjer bodo izmed Slovencev nastopili Jolanda Čeplak in Brigita Langerholc na 800 m, Rožle Prezelj v skoku v višino in Tina Čarman v skoku v daljino.

Na 53. Hanžekovičevem memorialu na stadionu Mladosti je bila v skoku v višino najboljša svetovna prvakinja Hestrie Cloete iz Južne Afrike, skočila je 2,00 m, toliko je zmogla tudi drugouvrščena Hrvatica Blanka Vlašič. Jamajčan Kemel Thompson je z rezultatom 48,24 v teku na 400 m z ovirami dosegel rekord stadiona in drugi najboljši rezultat v sezoni. Na visokih ovirah je Američanka Melissa Morrison z 12,72 le za stotinko premagala Poljakinjo Aurelijo Trywiansko. V memorialni disciplini Borisa Hanžekoviča na 110 m z ovirami je pred tri tisoč gledalci slavil Američan Duane Ross (13,18).