![]() |
novice - avgust 2002 |
|
|||||||
19.08. | Mutola tudi tokrat močnejša od čeplakove | ||||||
Časi: Mutola (2:38,08), Cummins (2:38,45), Čeplak (2:38,50) ...Langerholc(2:40,71) Izidi:
|
|||||||
19.08. | Nocoj miting v Linzu v Avstriji | ||||||
Miting bo v nekaterih disciplinah zelo močno zaseden (skok s palico (Lobinger, Börgeling, Averbuh), tek na 110 m z ovirami (Jackson, Garcia, Olijarsd), krogla (Nelson, Godina, Toth) in ženski tek na 200 m (Ferguson, Gevaert Tirlea, Campbell, Mc Doland, Bikar). |
|||||||
18.08. | Grafova odlično okreva | ||||||
|
|||||||
17.08. | Naskok na svetovni rekord | ||||||
Jolanda je zadnji čas v izjemni formi, kar je potrdila najprej 3. marca na dvoranskem evropskem oprvenstvu na Dunaju in nedavno na evropskem prvenstvu na prostem v Muenchnu, kjer je prepričljivo in z veliko prednostjo ugnal vse tekmice, medtem pa je Maria Mutola nedavno dokazala, da stopnjuje formo, ko je zmagala v Helsinkih v teku na 400 m z izjemno dobrim časom - ter nenazadnje na včerajšnjem mitingu v Zurichu, ko je s časom 1:57.24 za več kot pol sekunde premagala našo šampionko (1:57.78). Svetovni rekord Masterkove je po ocenah strokovnjakov in po prepričanju obeh atletinj možno izboljšati in glede na njuno trenutno formo, se to res lahko zgodi že v ponedeljek na Mitingu Gugl v Linzu. Ob dobri podpori "zajčic" bi že zaradi rivalstva med obema atletinjam lahko pričakovali izboljšanje svetovnega rekorda in le izredno slabi vremenski pogoji, ki so te dni zajeli Avstrijo, bi to lahko preprečili. |
|||||||
17.08. | Grafova se vrača | ||||||
Avstrijska atletinja Stephanie Graf, evropska dvoranska podprvakinja v teku na 800 metrov in največja konkurentka Jolande Čeplak na Stari celini, je vrnitev na steze po operaciji napovedala za začetek leta 2003. Grafovi so 16. julija izrezali 1,5 centimetra velik tumor v predelu med kolčnim živcem in stegnom, nad svojim okrevanjem pa je navdušena: "To je prava senzacija, saj se mi zdi neverjetno, da sem tako hitro uspela okrevati. Verjamem, da se bom v atletske dvorane vrnila najpozneje do konca januarja," je dejala 29-letna celovška tekačica, ki je bila lani izbrana za najboljšo evropsko atletinjo. Njen prvi cilj sezone bo nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Birminghamu od 14. do 16. marca. |
|||||||
16.08. | GP mitinig Weltklasse - Zurich 2002 | ||||||
Na njem bo nastopila tudi naša super šampionka Jolanda Čeplak, ki se bo pomerila z Mario de Lurdes Mutola.
Rezultati pa so tokrat na voljo v realnem času - takoj po zaključku tekme v posamezni disciplini. Kliknite tukaj! |
|||||||
16.08. | JOLANDA ČEPLAK - ženska, za katero vsi tečejo | ||||||
Bila sem na naslovnici, Drnovšek pa ne V teh dneh, ko se je evforija po zmagi na svetovnem prvenstvu že nekoliko polegla, Jolanda že pridno trenira. Vsak dan in to tako, kot ne bi imela okoli vratu dveh zlatih kolajn. Danes se bo z Mario Lurdes Mutolo borila na znamenitem mitingu v Zźrichu. Sicer pa je Joli ostala preprosto dekle, ki ima rada glasbo in predvsem atletiko. Kljub treningih na dežju, vetru in v snegu, saj ji atletika daje tisto zadovoljstvo, ki si ga vsak človek želi tudi v vsakdanjem življenju - zadovoljstvo ob zmagah in uspehih. Pri štirinajstih letih so ji vsi prerokovali oziroma obetali bleščečo prihodnost. Bila je med najboljšimi tremi na svetu, toda po tem ni bilo tistega napredka, ki so ga vsi pričakovali. Utonila je v povprečju in sledila so dolga leta razočaranj ter porazov. Nekaj pa je imela v sebi oziroma še ima. Upanje in vero vase ter tisto značilno trmo, ki je lastna samo najboljšim. Verjetno so ji vile rojenice v zibelko položile trnovo pot do uspeha. Zato ga zna tudi bolj ceniti. In kako se je njeno življenje spremenilo po zmagi na Dunaju in zlasti po naslovu evropske prvakinje na 800 metrov v Mźnchnu? ŇSpremenilo se ni nič. V smislu treningov, drugače pa. Predvsem je velika sprememba v odnosu medijev do mene. Že po zmagi in svetovnem rekordu na Dunaju je skoraj vsak hotel govoriti z mano, v teh dneh, po zmagi v Mźnchnu, pa je vse skupaj že skoraj nemogoče. Kličejo me od vsepovsod. Tudi iz takih časopisov in radijev, za katere še slišala nisem. Vsi se hočejo pogovarjati z mano oziroma narediti z mano intervju. Tudi v tujini se malce drugače obnašajo. To je tudi zasluga mojega menedžerja Roberta Wagnerja. Zdaj imajo prireditelji velikih mitingov, tudi tistih za zlato ligo, seveda drugačen odnos do mene. Še pred enim letom me verjetno nihče ne bi povabil v Zźrich, na znameniti Weltklasse, danes pa je seveda drugače. V bistvu pa sem ostala ista. Treniram tako, kot sva s trenerjem Alešem Škobrnetom zastavila pred dvema letoma. Ne spreminjam zmagovalne formule tako kot v ekipnih športih redko spreminjajo postavo ekipe, ki zmaguje, je povedala Jolanda, ki je seveda že v Švici, kjer na štadionu v Zźrichu kaj drugega kot trenira. Ne morem verjeti, da je tako majhno zanimanje sponzorjev V Sloveniji je v vseh športih zelo malo sponzorskega denarja, saj država zelo malo oziroma nič ne vzpodbuja uspešna podjetja in posameznike, da bi denar namenili posameznikom ali športnim kolektivom. Vseeno pa je presenetljivo, kako malo je sponzorjev, ki se skušajo reklamirati ob uspehih Jolande Čeplak. ŇImam samo dva sponzorja. To sta podjetje Spar in proizvajalec opreme Nike. Po uspehu na Dunaju se mi je pridružil Spar in mi omogočil, da zdaj normalno treniram in se udeležujem mitingov. Toda tudi po zlati kolajni v Mźnchnu se ni oglasilo nič več drugih, ki bi mi bili pripravljeni pomagati. Pa ne samo meni, govorim o atletiki na splošno. Pri nas se namenja razvoju mladih in atletiki nasploh zelo malo denarja. Tudi nagrade, ki jih za uspehe namenja atletska zveza, so smešno nizke. Neka francoska novinarka me je vprašala, koliko bom dobila za zmago v bavarski prestolnici. Rekla sem ji, da ne vem, da pa zagotovo ne več kot kakšnih tisoč evrov. Potem sem ji še povedala, da sem glede na lanske rezultate v drugi kategoriji atletov in da mi zveza denarno pomaga z 2000 evri za realizacijo priprav. Francozinja me je vprašala, če teh 2000 evrov dobim na teden ali na mesec. Ko sem ji povedala, da na leto, je skoraj padla v nezavest. Ja, takšno je stanje naše atletike. Zato sem Sparu in Nikeju zelo hvaležna za sponzorstvo, res pa je, da sem morala najprej narediti odmeven rezultat, šele potem so se oglasili. Toda Spar se je vsaj oglasil in mi ponudil sodelovanje, drugi pa se še zmenili niso za to, da sem evropska prvakinja in svetovna rekorderka. Vem pa, da je Spar avstrijsko podjetje oziroma mednarodno. Mene pogodba veže s slovenskim delom Spara, zagotovo pa imajo glavno besedo na sedežu v Avstriji. V tujini so veliko bolj pripravljeni prisluhniti športu, pravi Jolanda, ki so ji zdaj vrata na svetovno sceno odprta, le pri nas, v Sloveniji, se skoraj nihče ne zmeni zanjo. Rada bi ostala v atletiki Veliko ljudi zanima, kaj bo Jolanda počela, ko bo s športom konec oziroma ko ne bo več aktivna športnica. Ali bo ostala v atletiki ali ima kakšne skrite želje, o katerih razmišlja že danes in upa, da jih bo uresničila, če bo šla njena atletska kariera po poti, ki si jo je zamislila? ŇDa, saj sem komaj dobro začela svojo atletsko kariero. Ne, ne razmišljam še o tem, kaj bom počela po koncu kariere. Zdaj so vse moje misli usmerjene k naslednjemu teku, k mitingu v Zźrichu in potem počasi naprej. Pred menoj je naslednje leto svetovno prvenstvo v Parizu in potem olimpijske igre v Atenah. Če ne bo poškodb, bi morala biti to dva izmed vrhuncev moje športne kariere. Po koncu vsega tega paÉ Vem samo to, da bi rada ostala v atletiki. Sicer ne vem še, kaj bom ali bi delala, res pa si želim, da bi lahko ostala v športu, ki ga imam tako rada, pravi Jolanda, ki je res šele na začetku poti. Atletinje v njenih disciplinah dosegajo najboljše rezultate ravno med 26 - toliko je zdaj stara ona - in 32 letom. Torej je pred njo vsaj še šest let vsakdanjih treningov, tekem, velikih uspehov in morda tudi razočaranj. ŇVem, da ne bom vsakokrat zmagala in da bom doživela tudi poraze. Toda to je sestavni del športa. Tako zmage kot porazi me krepijo in mi dajejo še večjo voljo za delo. Uspehi tako neuspehi pa drugače. Iz vsake bitke pridem še močnejša, se Jolanda zaveda vseh pasti, ki jih nastavlja vrhunski šport. Politika in šport ne gresta skupaj Jolanda je v tem trenutku skoraj gotovo najbolj priljubljena Slovenka. Ali se zanima za politiko oziroma ali je kdaj razmišljala, da bi bila celo aktivna v kakšni stranki in izkoristila svojo priljubljenost? ŇNe, ne. Politika me sploh ne zanima. Politika in šport ne gresta skupaj. To sta dve povsem različni stvari, čeprav ne zanikam, da sta včasih povezani, ima Jolanda dokaj trdno izoblikovano mnenje o politiki. Ne more pa zanikati, da je kot športnica ena najboljših ambasadork Slovenije v svetu. Po njeni zaslugi je večina Nemcev na olimpijskem štadionu v Mźnchnu prvič slišala slovensko himno. ŇTo pa drži. Športniki zelo veliko naredimo za promocijo Slovenije v svetu. Povsod, kamor grem, me zdaj poznajo in s tem posredno tudi Slovenijo. Ko sem na primer tekla v New Yorku, na dvoranskem mitingu, je bil na obisku v Združenih državah Amerike tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Na tem mitingu sem postavila rekord in odtekla najhitrejši čas na osemsto metrov v ZDA v dvoranah vseh časov. Zanimivo je bilo, da sem bila naslednji dan na vseh naslovnicah časopisov, obisk našega ministrskega predsednika pa so omenili na notranjih straneh. Da, športniki smo res pravi ambasadorji naše nove države, je samozavestno pripomnila Jolanda, ki se tudi zaveda, da država od večine športnikov samo žanje, seje pa bolj malo. Imam okus za oblačenje Kot vsaka mlada ženska se tudi Jolanda rada lepo oblači, čeprav pravi, da ne sledi modnim smernicam. Po pričakovanju ji je pri srcu bolj moda s športnim pridihom, toda na kakšnem sprejemu se le pojavi tudi v večerni obleki. ŇRada se oblačim športno, kar je razumljivo. Sicer pa nisem sužnja modnih trendov. Kupim tisto, kar mi je všeč in doslej sem še vedno zadela. Sama pri sebi mislim, da imam kar dober okus za oblačenje in to so mi potrdili tudi drugi. V obleki se moram počutiti dobro in sproščeno, drugače tudi ne izžarevaš svoje osebnosti, o zunanjem videzu pravi Jolanda, ki je tudi na stezi videti graciozno in predvsem ženstveno v primerjavi z najhujšima tekmicama Avstrijko Stephanie Graf in Mozambičanko Mario Mutolo. Mnogi jo imajo tudi za miss atletike, saj njen zaščitni znak, plavolasa griva, pritegne pozornost marsikaterega moškega. ŇVem, da sem videti dobro. Zlasti sem zadovoljna s sabo, ko se naličim. Toda slava in lepota sta minljivi. Tudi tega se zavedam, govori o sebi Jolanda. Otrok po olimpijskih igrah Zdaj je kar v modi, da imajo vrhunske športnice otroke in da se potem vrnejo na tekmovališča. Mnoge so še boljše, kot so bile prej. Ali tudi Jolanda razmišlja o otroku? ŇDa, tudi jaz razmišljam o tem. Želim si, da bi imela otroka po uspešnih olimpijskih igrah v Atenah. Toda nikoli ne veš, kako se bo življenje obrnilo. To težko napoveduješ ali načrtuješ vnaprej. Življenje je pač polno presenečenj, o družini pravi Jolanda. Navijačica velenjskega Rudarja Jolanda seveda spremlja tudi nastope vseh drugih slovenskih športnikov. Predvsem ko se ti udeležujejo velikih tekmovanj, kot so evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre. ŇDa, spremljam vse nastope naših, če mi le čas dopušča. Gledala sem na primer tekme slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu, pa tudi tiste kvalifikacijske, v zadnjem času pa sem po televiziji gledala evropsko prvenstvo v plavanju, ki je bilo v Berlinu. Navdušena sem nad rezultati, ki jih dosegajo naši športniki, saj vem, v kakšnih pogojih delajo in koliko pomenijo ti dosežki v primerjavi z dosežki športnikov iz športno razvitih držav. Gledam tudi vsa velika tekmovanja, kjer sodelujejo naši. Podrobno sem spremljaja skakalce na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, velikokrat pa sem pred televizijo tudi, ko so tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju, pravi Jolanda, ki vsak dan trenira na štadionu Ob jezeru. Tam se srečuje tudi z nogometaši velenjskega Rudarja, s katerimi si deli štadion in na zadnji tekmi državnega prvenstva, ko so igrali proti celjskemu Publikumu je izvedla celo začetni udarec. ŇPri nas navijam seveda za velenjski Rudar, za koga pa naj bi drugega. To je moj domači klub. Tudi brez dopinga se da Z Jolando je povezan tudi kar mali škandal na evropskem prvenstvu v Mźnchnu, ko jo je po besedah angleškega novinarja njena tekmica Kelly Holmes obtožila nečistega teka. Holmsova je to takoj zanikala, plaz pa se je sprožil. Ali lahko tekačica, ki je sploh ni bilo na vrhunski atletski sceni, kar naenkrat eksplodira in doseže take rezultate? Ali lahko v enem letu za pet sekund izboljša čas na osemstometrski progi? Kaj pa Jolanda misli o dopingu na splošno? Je v športu možno dosegati vrhunske rezultate brez pomoči prepovedanih poživil? ŇJoj, o tem sem v zadnjem času že toliko povedala. Vem, da se da doseči vrhunske rezultate brez dopinga. To vem sama po sebi. Je pa res, da je prepovedanih poživil v športu veliko. To je krut svet, kjer nekaj velja samo vrhunski dosežek in vrhunski rezultat. Športnik mora v kratki karieri zaslužiti toliko kot drugi v štiridesetih letih, saj so dobro plačani le najboljši. Prepričana pa sem, da je mnogo vrhunskih atletov doseglo vrhunske rezultate brez pomoči substanc, ki so prepovedane. Vsem pa je skupna nadarjenost in predvsem trdo delo. Ure in ure res trdega treninga, o dopingu pravi Jolanda, katero so letos testirali dvanajstkrat (tudi nenapovedano) in vedno se je izkazalo, da Velenjčanka ni tekla ali trenirala pod vplivom prepovedanih poživil. Imam še veliko rezerve Jolandin trener Aleš Škobrne pravi, da ima Jolanda še veliko rezerve. In zakaj jo Čeplakova potrebuje? Za svetovni rekord namreč. ŇJolanda ima veliko rezerve v hitrosti. Njen čas na štiristo metrov še ni najboljši. Ravno hitrost mora še izboljšati, če želi naskakovati svetovni rekord. Prepričan pa sem, da je Jolanda tega sposobna. Ko bo prvi krog tekla pod 52 sekundami, je v nevarnosti tudi čas Kratochvilove, pravi Škobrne. Tudi legendarna Čehinja Jarmila Kratochvilova je dejala, da Jolanda lahko izboljša njen svetovni rekord, če bo tako napredovala. Vendar se to po Jarmilinem mnenju ne bo zgodilo letos. ŇVem, da imam še veliko rezerve. Lahko tečem še hitreje, vendar se to ne da narediti čez noč. Potrebne bodo še ure in ure treninga in trpljenja, da se bom vsaj približala času Kratochvilove. Sicer pa se nikoli ne ve. Zavedam se, kje so moje pomanjkljivosti in poskušala jih bom popraviti. Res je, hitrost je moja šibka točka. Zdaj s trenerjem veliko delava na tem. Tudi zato imam za tek svojo taktiko. Tečem svoj tempo in zlomim nasprotnice. V zaključnih metrih so nevarne vse, ki imajo še kolikor toliko moči, se Jolanda zaveda, da lahko še napreduje. Danes se bo na osemstometrski stezi srečala z Mutolo, ki je na torkovem mitingu v Helsinkih dosegla odličen čas na štiristo metrov in zmagala. Kakšen je Jolin načrt, da užene Mozambičanko? ŇNe vem še. Morda bom tekla svoj tek, čeprav mi bo potem Mutola sledila za hrbtom in ona je tako močna, da mi lahko sledi. Potem je zelo nevarna v zadnjih petdesetih metrih. Ne vem še, kako jo bom premagal, naredila pa bom vse za to, da jo, o zuriškem teku z Mutolo razmišlja Čeplakova. Jolanda Čeplak je torej trenutno ženska, za katero vsi tečejo. Na atletski stezi tekmice tečejo za njo, ji gledajo v hrbet in jo skušajo prehiteti, kar pa uspe le redkim. Izven steze pa danes tudi vsi tečejo. Da bi jo ujeli. Za avtogram, intervju ali pa samo za kratek klepet. Jolanda je danes v središču pozornosti. In verjamemo, da bo tudi jutri. Jurij Završnik foto: Uroš Hočevar & Jorg Ceglar (fotografije še bodo) |
|||||||
15.08. | Doslej najštevilnejša reprezentanca na EP v Münchnu | ||||||
Čeplakova je za zmago tekla hitreje kot katerakoli druga evropska tekačica na 800 metrov v tej sezoni na prostem. "Obe zmagi, tako ta v Munchnu, kot tista na dvoranskem EP marca Dunaju, imata zame enako težo. Izjemno sem bila vesela ob prihodu v cilj, čeprav so tekmice ostale daleč zadaj in mi v zadnjih metrih ni bilo potrebno paziti na finiš. Kar malo sem bila presenečena, ko sem videla, da mi Holmesova ni mogla slediti in je nudila odpor le v prvih 200 metrih. Nato sem si pritekla okrog deset metrov prednosti in le še pazila, da se ne bi zmanjšala. Jasno mi je, da bom sedaj vedno v krogu favoritinj. Toda sama se zavedam, da temu ni tako. Prišle bodo nove tekme in novi izzivi. Že na zlati ligi 16. avgusta v Zurichu bo med drugimi na startu tudi svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka Maria Mutola iz Mozambika. Zato si pravega slavja in s tem povezanim premorom za počitek ne bom mogla privoščiti," je dejala Čeplakova, ki ima v lasti najboljši letošnji rezultat na svetu. Na olimpijskem stadionu v Munchnu so se uresničile napovedi strokovnjakov in poznavalcev atletike, da je v teku na dva stadionska kroga za ženske pričakovati le boj za drugo mesto, ker je zlato že oddano Čeplakovi. Posebej potem, ko je zaradi poškodbe in operacije nastop odpovedala Avstrijka Stephanie Graf, svetovna in olimpijska podprvakinja, ki jo je Čeplakova premagala na dvoranskem EP. "Daleč od tega, da bi bilo zlato že oddano. Pošteno sem se morala potruditi že v kvalifikacijah in nato tudi v polfinalu. Že tedaj sem rekla, da bom tekla na vso moč in si skušala že zgodaj zagotoviti veliko prednost," je odvrnila Velenjčanka. Njene besede potrjuje tudi razplet v kvalifikacijah in v polfinalu, ko so po vrsti izpadle favoritinje za odličje. V finalu razen Čeplakove ni bilo nobene tekačice, ki so na prvih šestih mestih po letošnjih rezultatih v Evropi. Poleg treh Rusinj in Belgijke Sandre Stals je v sredinem polfinalu obtičala tudi Škofjeločanka Brigita Langerholc.
Anja Valant (Kladivar) je bila v troskoku skupno 19. (13,53), Andreja Ribač (Maribor 98), pa je bila v tej disciplini zadnja, 23. (13,05). Urša Beti (ŽAK Mass) je na 100 metrov ovire dosegla trideseti čas (13,59), Jure Rovan (Fit Brežice) je bil v skoku s palico 21. (2,25), Matic Osovnikar (ŽAK Mass) pa je izpadel že v prvem krogu teka na 200 metrov (21,55) s 33. časom. Izjave posameznih tekmovalcev: "Potem, ko je nastop
odpovedala ena izmed tekmovalk (Jovana Osovnikar je po dobrem startu po prihodu iz zavoja v ciljno ravnino popustil. "Po sredinem polfinalnem nastopu v šprintu, kar je bil dokaj nepričakovan dosežek, sem se želel celo odpovedati nastopu na 200 metrov. Bil sem že zelo utrujen in sem se bal obnovitve poškodbe. Ta me je prav v zadnjih pripravah na EP zmotila in nisem dobro treniral. Zaradi manjše hitrostne vzdržljivosti na EP nisem zadržal velike hitrosti na zaporednih tekih. Pred štafetnim tekom 4 X 100 metrov, kjer ima Slovenija možnost nastopa v finalu, se bom skušal čimbolj spočiti," je dejal Osovnikar, ki je bil predzadnji tako kot Rovan. Slednji je ostal brez uvrstitve v finale, ki jo je dosegel na prejšnjem EP leta 1998 v Budimpešti. V drugem poskusu je preskočil začetno višino 5,25 metra, na 5,45 pa je bil trikrat neuspešen. Pet metrov in 45 centimetrov bi bilo dovolj, tako kot v Budimpešti, za uvrstitev v finale, če bi jih preskočil v prvih dveh poskusih. Na prejšnjem EP je Rovan s 5,50 metra zasedel deveto mesto, tokrat pa je bil predzadnji. "Startala sem zelo slabo in nato tega nisem mogla več nadoknaditi. Za menoj je povprečna sezona in tudi na EP nisem dosegla kakšnega dobrega časa. Lahko bi bila dve desetinki hitrejša, kar pa ne bi bilo dovolj za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja," pa je menila Betijeva po teku na 100 metrov z ovirami. Za polfinale je bilo potrebno teči 13,31. Ostale novice včerajšnjega dne: Na evropskem prvenstvu v Munchnu je bilo tretji dan prvenstva na programu deset končnih odločitev. V prvi, hitri hoji na 50 kilometrov, je naslov prvaka ubranil Poljak Robert Korzeniowski, ki je s 3:36,39 postavil tudi svetovni rekord.Korzeniowski se je izkazal na najdaljši atletski preizkušnji EP in je v hitri hoji izboljšal prejšnji svetovni rekord, ki ga je 21. maja 2000 na EP v Moskvi zabeležil Rus Valerij Špicin (3:37,26). Štiriintridesetletni Korzeniowski, ki je na olimpijskih igrah OI) v Sydneyju osvojil obe zlati kolajni v hitri hoji, skupaj pa je na OI, EP ali SP osvojil šest zlatih medalj, je zelo redko diskvalificiran zaradi napačne hoje (teka). Srebro je osvojil Rus Aleksej Vojevodin (3:40,16), bron pa Španec Jesus Angel Garcia (3:44,33). Svetovni rekorder, Čeh Roman Šebrle, je imel pred zaključkom dvodnevnega tekmovanja deseŠerobojcev, tekom na 1.500 m, praktično neulovljivo prednost pred olimpijskim zmagovalcem in branilcem evropskega zlata Estoncem Erikijem Nolom, kar 368 točk. Največjo prednost si je pridobil v skoku v višino (212:200 cm) in metu kopja (68,51 m:59,52 m), v skoku v daljavo pa je zmogel kar 7,92 metra. Šebrle je zmagal z 8800 točkami pred Nolom (8438) in Rusom Levom Lobodinom (8390). Svetovni prvak in nekdanji svetovni rekorder, Čeh Tomas Dvorak, je ostal brez rezultata v skoku s palico in s tem tudi brez uvrstitve, kar je pojasnil z naslednjimi besedami: "Na 4,30 metra bi moral vzeti tršo palico, pa sem se vseeno odločil za mehkejšo. Nisem si zaslužil, da bi bil na tem prvenstvu, za mano pa je najslabša sezona po letu 1992."
Rus Jaroslav Ribakov je edini preskočil 2,31 metra in osvojil zlato v skoku v višino, pred Švedom Stefanom Holmom (2,29) in Staffanom Strandom (2,27). Triindvajsetletni Francoz Mehdi Baala je v dramatičnem teku na 1.500 m šele po ogledu fotofiniša premagal branilca naslova Reyesa Esteveza iz Španije, saj se je pri obeh tekačih ura ustavila pri 3:45,25. Bron je osvojil Portugalec Rui Silva, svetovni in evropski dvoranski prvak (3:45,43). Prvih 800 metrov je ritem narekoval Španec Jose Redolat, nato pa je do zaključka teka vodil Italijan Lorenzo Perrone. V ciljni ravnini je na čelo prišel Estevez, ki ga je v zaključku dohiteval Baala. "Pa ga je tudi prehitel?", se je spraševal napovedovalec na razprodanem olimpijskem stadionu. Kar nekaj minut je namreč poteklo, preden je bil znan dokončni vrstni red, saj sta se oba tekmovalca s telesom vrgla v cilj. Nato sta drug za drugim tudi odtekla častni krog za zmagovalce, ne da bi vedela, komu bodo podelili zlato. Na koncu se je veselil Baala, ki je bil zaradi izjemnih letošnjih tekov tudi v najožjem krogu favoritov. Branilka naslova, Romunka Ionela Tirlea, je s časom 54,95 po izjemnem finišu v zadnjih 100 metrov krepko porazila vse tekmice na 400 m ovire. Druga je bila domačinka Heike Meissner (55,89), tretja pa Poljakinja Anna Olichwierczuk (56,18). Rusinja Julija Pečonkona, ki je leta 2001 v Edmontonu z dekliškim priimkom Nosova osvojila srebro na SP in ima najboljši letošnji rezultat Evropejk, zaradi težav in glavobola ni nastopila že v kvalifikacijah. Nemec Ingo Schultz, svetovni podprvak, je na 400 m upravičil vlogo favorita in s 45,14 osvojil zlato ter končal britansko prevlado z zadnjih štirih EP. Drugi je bil Španec David Canal (45,24), tretji pa Britanec Daniel Caines (45,28). Na tej razdalji tudi med dekleti ni bilo presenečenj, saj je bila zlata Olesja Žikina iz Rusije (50,45), ki je s tem za stotinko izboljšala svoj najbolji letošnji rezultat v Evropi. Druga je bila branilka naslova, Nemka Grit Breuer, (50,70), tretja pa Britanka Lee McConnell (51,02). Grkinja albanskega rodu, Mirela Manjani, je v metu kopja z rekordom prvenstev (67,47) brez težav premagala vse tekmice, tudi Nemko Steffi Nerius (64,09) in Finko Mikaelo Ingberg (63,50).
|
|||||||
14.08 | Edini atleinji, ki sta izpolnili pričakovanja | ||||||
Velenjčanka Jolanda Čeplak je na evropskem prvenstvu v atletiki v Munchnu (od 6. do 11. avgusta) potrdila svoj svetovni zvezdniški status v kraljici športov, ki si ga je prigarala 3. marca letos na dvoranskem EP na Dunaju z zlatom in svetovnim dvoranskim rekordom v teku na 800 metrov. V četrtek, 8. avgusta, je v bavarski prestolnici osvojila zlato medaljo, šesto odličje in šele drugo zlato za slovensko atletiko na dosedanjih 18. prvenstvih Stare celine na prostem. Čeplakova je vodila od
starta do cilja in brez težav z 1:57,65 opravičila vlogo prve
faviritinje ter slavila pred Španko Mayte Martinez (1:58,86) in Britanko
Kelly Holmes (1:59,86). Zlato odličje je Čeplakovi nato v četrtek ob
21.45 uri izročil podpredsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Janez
Aljančič, ki je tudi član predsedstva Evropske atletske zveze (EEA),
nato pa so ob zvokih Zdravljice na drog dvignili slovensko trobojnico. To
se je na EP v atletiki na prostem zgodilo le še leta 1994, ko je v
Helsinkih zmagala Britta Bilač v skoku v višino (2,00 m). Slovenski predstavniki so
na tem EP izboljšali najvišje uvrstitve na prejšnjem EP leta 1998 v
Budimpešti, kjer je bila srebrna Brigita Bukovec na 100 metrov ovire,
Gregor Cankar, ki je po novem izpadu v kvalifikacijah na tem EP napovedal
celo možnost, da bi atletiko v naslednji sezoni potisnil na stranski tir,
pa je bil šesti v skoku v daljavo. Tretjo slovensko finalno uvrstitev si
je v madžarski prestolnici presenetljivo priskakal tudi Jure Rovan, ki je
bil v skoku s palico deveti. Tedaj se je slovenska atletika prvič množičneje
predstavila na velikem tekmovanju, nastopilo je namreč 22 tekmovalcev. "Pred
EP v Munchnu sem imel tudi sam pomislek, da je naša ekipa preveč obsežna.
Kolegi iz drugih držav v vodstvu EAA pa so nam čestitali, tudi
predsednik evropske zveze Švicar Hansjoerg Wirtz. Dejal je, da je njegova
država na prvenstvo prišla le z desetimi atleti, ker jih je le toliko
doseglo norme EAA. Slovenija je namreč glede na število prebivalcev daleč
pred vsemi državami Stare celine z doseženimi noramami. Takih je bilo
kar 28. V delu ekipe pa se žal drži slaba filozofija še iz bivše države
Jugoslavije, da je že sam nastop na EP dovolj. Menim, da bi moral biti
motiv tudi uvrstitev v okviru sposobnosti, drugače se nepravilno opravlja
proces treninga," je ocenil Aljančič. Seznam osvojenih
medalj po državah (po 46 odločitvah): |
|||||||
03.08. | Reprezentanca Slovenije - pregledna tabela | ||||||
Tabelo bomo med prvenstvom sproti ažurirali. |
|||||||
01.08 | Doslej najštevilnejša reprezentanca na EP v Münchnu | ||||||
S
tiskovne konference na Brdu pri Kranju, 25. julija - Na EP v
Muenchnu (od 6. do 11. avgusta) bo nastopilo 15 slovenskih
atletov in 11 atletinj, celotna reprezentanca, ki bo najštevilčnejša
na velikih tekmovanjih doslej, pa bo štela 26 športnikov,
med njimi pa bo tudi prva favoritinja za zlato v teku na 800
metrov Jolanda Čeplak. Reprezentanco je potrdil upravni odbor
(UO) AZS na Brdu pri Kranju, kjer potekajo zaključne
priprave. V primeru, da bo kakšen atlet ali atletinja
izpolnil normo za nastop do sobote, 27. julija, ga bodo prav
tako prijavili za nastop v Muenchnu.
- Ženske (11): Urša Beti (ŽAK Mass, 100 m ovire), Alenka Bikar (Olimpija, 100 in 200 m), Jolanda Čeplak (Velenje, 800 in 1500 m), Tina Čarman (Triglav, daljava), Helena Javornik (Zreče, 1500 in 5000 m), Brigita Langerholc (Triglav, 800 m), Meta Mačus (Gorica, 400 m ovire), Maja Nose (Šentjernej, 200 m), Andreja Ribač (Maribor, troskok), Sonja Roman (Pomurje, 1500 m), Anja Valant (Kladivar, troskok); - Moški 15): Boštjan Buč (Velenje, 3000 m zapreke), Gregor Cankar (Novoles, daljava), Boštjan Fridrih (Almond, 100 m), Primož Kozmus (Fit, kladivo), Matic Osovnikar (ŽAK Mass, 100 in 200 m), Rok Predanič (Olimpija, 100 m), Igor Primc (Krka, disk), Rožle Prezelj (Triglav, višina), Jure Rovan (Fit, palica), Matija Šestak (ŽAK Mass, 400 m), Boštjan Šimunič (Novoles, troskok), Aleš Tomič (Portovald, 1500 m) ter Urban Acman (Olimpija, 4 X 100 m), Matic Šušteršič (Olimpija, 4 X 100 m) in Jan Žumer (ŽAk Mas 4 X 100 m); Vodja Boris Mukiž, trenerji Slavko Malnar, Dobrivoje Vučkovič, Jure Kastelic, Srdjan Djordjevič, Albert Šoba, Milan Šimunič, Borut Podgornik ter Aleš Škobrne in Borut Bilač. V medicinskem osebju so zdravnik Rastko Stok ter fizioterapevta Khalid Nasif in Marjan Ogorevc. |
|||||||
01.08. | Nikoli do konca dorečen sporazum med AZS in atleti? | ||||||
|
|||||||