novice - avgust 2002

19.08. Mutola tudi tokrat močnejša od čeplakove

mutola01_300.jpg (11032 bytes)V avstrijskem Linzu je bil miting za veliko nagrado 2. kategorije, na katerem je nastopilo tudi pet slovenskih atletinj in atletov. Jolanda Čeplak je zasedla tretje, Brigita Langerholc pa peto mesto v teku na 1000 metrov, Alenka Bikar je bila v teku na 100 metrov s časom 11,64 sedma, v še enkrat daljši preizkušnji pa s časom 23,53 osma. Pri fantih je Boštjan Buč v teku na 3.000 metrov s časom 9:00,07 zasedel 13. mesto, Rožlje Prezelj pa je bil v skoku v višini s preskočenimi 215 centimetri deseti.

Višek mitinga naj bi bil ženski tek na 1.000 metrov, v katerem naj bi Jolanda čeplak in Maria Mutola skupaj napadli svetovni rekord. Toda že kmalu po štartu je bilo videti, da od tega ne bo nič, saj je bil tempo veliko prepočasen. Čeplakova se, podobno kot v petek v Zurichu v teku na 800 metrov, tudi tokrat ni odločila za diktiranje tempa, pač pa je vseskozi tekla za Mutolo. Napadla je šele v zadnjih dvesto metrih, prišla pred Mutolo, a ji je ob koncu zopet zmanjkalo moči in Mozambičanka je še enkrat več premagala našo šampionko. Ta je ob prihodu v cilj celo toliko popustila, da jo je prehitela tudi Kanadčanka Diane Cummins. Druga slovenska predstavnica v tem teku Brigita Langerholc je v cilj pritekla kot peta.

Časi: Mutola (2:38,08), Cummins (2:38,45), Čeplak (2:38,50) ...Langerholc(2:40,71)

Izidi:

moški:
- 100 m:
1. Frank Fredericks (Nam) 10,19
2. Aziz Zakari (Gan) 10,31
3. Nobuharu Asahara (Jap) 10,34

- 200 m:
1. Frank Fredericks (Nam) 20,15
2. Aziz Zakari (Gan) 20,52
3. Troy Douglas (Niz) 20,56

- 110 m ovire:
1. Colin Jackson (VB) 13,38
2. Stanislavs Olijars (Lat) 13,40
3. Anier Garcia (Kub) 13,49

- 400 m ovire:
1. Hadi Soua'an Al-Somaily (SA) 48,18
2. Eric Thomas (Nem) 48,51
3. Periklis Iakovakis (Grč) 48,66

- 800 m:
1. Michael Rotich (Ken) 1:47,52
2. Alex Kipchirchir (Ken) 1:47,54
3. Berhanu Alemu (Eti) 1:47,67

- 3.000 metrov zapreke:
1. Wilson Boit Kipketer (Ken) 8:19,52
2. Martin Proell (Avt) 8:24,59
3. Simon Vroemen (Niz) 8:27,60
...
13. Boštjan Buč (Slo) 9:00,07

- daljina:
1. Dwight Phillips (ZDA) 8,38
2. Oleksej Lukaševič (Ukr) 8,01
3. Hussein Al-Sabee (SA) 7,92

- krogla:
1. Adam Nelson (ZDA) 20,67
2. Szillard Kiss (Mad) 20,25
3. Milan Haborak (Slk) 20,11

- višina:
1. James Nieto (ZDA) 2,30
2. Tomas Janku (Češ) 2,27
3. Andrea Berttinelli (Ita) 2,24


...
10. Rožle Prezelj (Slo) 2,15

- palica:
1. Tim Lobinger (Nem) 5,80
2. Jeff Hartwig (ZDA) 5,70
3. Vadim Strogalev (Rus) 5,70

ženske
- 100 m:
1. Tanya Lawrence (Jam) 11,15
2. Debbie Ferguson (Bah) 11,17
3. Muriel Hurtis (Fra) 11,25
...
7. Alenka Bikar (Slo) 11,64

- 200 m:
1. Debbie Ferguson (Bah) 22,63
2. Kim Gevaert (Bel) 22,82
3. Beverly McDonald (Jam) 22,85
...
8. Alenka Bikar (Slo) 23,53

- 100 m ovire:
1. Vonette Dixon (Jam) 12,85
2. Jenny Adams (ZDA) 12,85
3. Olena Krasovska (Ukr) 12,90

- 400 m ovire:
1. Ionela Tirlea (Rom) 54,61
2. Sandra Glover (ZDA) 54,89
3. Daimi Pernia (Kub) 55,03

- 1.000 m:
1. Maria Mutola (Moz) 2:38,08
2. Diane Cummins (Kan) 2:38,45
3. Jolanda Čeplak (Slo) 2:38,50
...
5. Brigita Langerholc (Slo) 2:40,71


- 3.000 m:
1. Mesaret Defar (Eti) 8:48,13
2. Sintayehu Ejigu (Eti) 8:49,48
3. Ebru Kavaklioglu (Tur) 8:49,89

- disk:
1. Elina Zvereva (Blr) 62,91
2. Aretha Hill (ZDA) 59,78
3. Irina Jačenko (Blr) 59,47
 
19.08. Nocoj miting v Linzu v Avstriji

rprezelj02_400.jpg (30505 bytes)Na nocojšnjem mitingu v Linzu bodo poleg Jolande Čeplak, ki se bo pomerila v svoji četrti tekmi z Mario Mutolo (hkrati pa bosta obe poskušali izboljšati svtovn rekord svetlane Masterkove v teku na 1.000 m), od naših atletov nastopili še: Alenka Bikar, Rožle Prezelj (na sliki levo) in Brigita Langerholc.

Miting bo v nekaterih disciplinah zelo močno zaseden (skok s palico (Lobinger, Börgeling, Averbuh), tek na 110 m z ovirami (Jackson, Garcia, Olijarsd), krogla (Nelson, Godina, Toth) in ženski tek na 200 m (Ferguson, Gevaert Tirlea, Campbell, Mc Doland, Bikar).

18.08. Grafova odlično okreva

sgraf01_300.jpg (13452 bytes)Celovec, 18. avgusta (STA/AFP) - Avstrijka Stephanie Graf, evropska dvoranska podprvakinja v teku na 800 metrov in največja konkurentka Jolande Čeplak na Stari celini, je svojo vrnitev na steze po operaciji napovedala za začetek leta 2003, ko bodo tekmovanja potekala v dvoranah. Grafovi so 16. julija izrezali 1,5 centimetra velik tumor v predelu med kolčnim živcem in stegnom, nad svojim okrevanjem pa je navdušena celo sama.

"To je prava senzacija, saj se mi zdi neverjetno, da sem tako hitro uspela okrevati. Verjamem, da se bom v atletske dvorane vrnila najpozneje do konca januarja," je dejala 29-letna celovška tekačica, ki je bila lani izbrana za najboljšo evropsko atletinjo. Njen prvi cilj sezone bo nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Birminghamu, ki bo potekalo od 14. do 16. marca.

17.08. Naskok na svetovni rekord

mmutola03_600.jpg (61398 bytes)Eden glavnih dogodkov na ponedeljkovem mitingu Gugl v Linzu (Avstrija) bo zanesljivo kombiniran poskus naskoka na svetovni rekord Svetlane Masterkove na 1000 m. Evropska prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak in Mozambičanka Maria de Lurdes Mutola bosta skupaj, seveda s pomočjo "zajčic" poskusili izboljšati točno 6 let satr svetovni rekord, ki ga je Masterkova dosegla avgusta 1996 na King Baudoin Stadium v Bruslju. Njen rekordni čas znaša 2:28.98.

Jolanda je zadnji čas v izjemni formi, kar je potrdila najprej 3. marca na dvoranskem evropskem oprvenstvu na Dunaju in nedavno na evropskem prvenstvu na prostem v Muenchnu, kjer je prepričljivo in z veliko prednostjo ugnal vse tekmice, medtem pa je Maria Mutola nedavno dokazala, da stopnjuje formo, ko je zmagala v Helsinkih v teku na 400 m z izjemno dobrim časom - ter nenazadnje na včerajšnjem mitingu v Zurichu, ko je s časom 1:57.24 za več kot pol sekunde premagala našo šampionko (1:57.78).

Svetovni rekord Masterkove je po ocenah strokovnjakov in po prepričanju obeh atletinj možno izboljšati in glede na njuno trenutno formo, se to res lahko zgodi že v ponedeljek na Mitingu Gugl v Linzu. Ob dobri podpori "zajčic" bi že zaradi rivalstva med obema atletinjam lahko pričakovali izboljšanje svetovnega rekorda in le izredno slabi vremenski pogoji, ki so te dni zajeli Avstrijo, bi to lahko preprečili.

17.08. Grafova se vrača

Avstrijska atletinja Stephanie Graf, evropska dvoranska podprvakinja v teku na 800 metrov in največja konkurentka Jolande Čeplak na Stari celini, je vrnitev na steze po operaciji napovedala za začetek leta 2003. Grafovi so 16. julija izrezali 1,5 centimetra velik tumor v predelu med kolčnim živcem in stegnom, nad svojim okrevanjem pa je navdušena: "To je prava senzacija, saj se mi zdi neverjetno, da sem tako hitro uspela okrevati. Verjamem, da se bom v atletske dvorane vrnila najpozneje do konca januarja," je dejala 29-letna celovška tekačica, ki je bila lani izbrana za najboljšo evropsko atletinjo. Njen prvi cilj sezone bo nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Birminghamu od 14. do 16. marca.

16.08. GP mitinig Weltklasse - Zurich 2002

joli38_400.jpg (67600 bytes)Danes zvečer miting GP v Zurichu - Wektklasse
(prenos na drugem programu TVS ob 19:00)

Na njem bo nastopila tudi naša super šampionka Jolanda Čeplak, ki se bo pomerila z Mario de Lurdes Mutola.

Več o mitingi (tudi urnik) najdete na naših straneh - kliknite tukaj!

Rezultati pa so tokrat na voljo v realnem času - takoj po zaključku tekme v posamezni disciplini. Kliknite tukaj!

16.08. JOLANDA ČEPLAK - ženska, za katero vsi tečejo
Intervju: EKIPA Avtor: Jurij Završnik

Bila sem na naslovnici, Drnovšek pa ne
V teh dneh, ko se je evforija po zmagi na svetovnem prvenstvu že nekoliko polegla, Jolanda že pridno trenira. Vsak dan in to tako, kot ne bi imela okoli vratu dveh zlatih kolajn. Danes se bo z Mario Lurdes Mutolo borila na znamenitem mitingu v Zźrichu. Sicer pa je Joli ostala preprosto dekle, ki ima rada glasbo in predvsem atletiko. Kljub treningih na dežju, vetru in v snegu, saj ji atletika daje tisto zadovoljstvo, ki si ga vsak človek želi tudi v vsakdanjem življenju - zadovoljstvo ob zmagah in uspehih.

Pri štirinajstih letih so ji vsi prerokovali oziroma obetali bleščečo prihodnost. Bila je med najboljšimi tremi na svetu, toda po tem ni bilo tistega napredka, ki so ga vsi pričakovali. Utonila je v povprečju in sledila so dolga leta razočaranj ter porazov. Nekaj pa je imela v sebi oziroma še ima. Upanje in vero vase ter tisto značilno trmo, ki je lastna samo najboljšim. Verjetno so ji vile rojenice v zibelko položile trnovo pot do uspeha. Zato ga zna tudi bolj ceniti. In kako se je njeno življenje spremenilo po zmagi na Dunaju in zlasti po naslovu evropske prvakinje na 800 metrov v Mźnchnu?
ŇSpremenilo se ni nič. V smislu treningov, drugače pa. Predvsem je velika sprememba v odnosu medijev do mene. Že po zmagi in svetovnem rekordu na Dunaju je skoraj vsak hotel govoriti z mano, v teh dneh, po zmagi v Mźnchnu, pa je vse skupaj že skoraj nemogoče. Kličejo me od vsepovsod. Tudi iz takih časopisov in radijev, za katere še slišala nisem. Vsi se hočejo pogovarjati z mano oziroma narediti z mano intervju. Tudi v tujini se malce drugače obnašajo. To je tudi zasluga mojega menedžerja Roberta Wagnerja. Zdaj imajo prireditelji velikih mitingov, tudi tistih za zlato ligo, seveda drugačen odnos do mene. Še pred enim letom me verjetno nihče ne bi povabil v Zźrich, na znameniti Weltklasse, danes pa je seveda drugače. V bistvu pa sem ostala ista. Treniram tako, kot sva s trenerjem Alešem Škobrnetom zastavila pred dvema letoma. Ne spreminjam zmagovalne formule tako kot v ekipnih športih redko spreminjajo postavo ekipe, ki zmaguje, je povedala Jolanda, ki je seveda že v Švici, kjer na štadionu v Zźrichu kaj drugega kot trenira. 

Ne morem verjeti, da je tako majhno zanimanje sponzorjev
V Sloveniji je v vseh športih zelo malo sponzorskega denarja, saj država zelo malo oziroma nič ne vzpodbuja uspešna podjetja in posameznike, da bi denar namenili posameznikom ali športnim kolektivom. Vseeno pa je presenetljivo, kako malo je sponzorjev, ki se skušajo reklamirati ob uspehih Jolande Čeplak. ŇImam samo dva sponzorja. To sta podjetje Spar in proizvajalec opreme Nike. Po uspehu na Dunaju se mi je pridružil Spar in mi omogočil, da zdaj normalno treniram in se udeležujem mitingov. Toda tudi po zlati kolajni v Mźnchnu se ni oglasilo nič več drugih, ki bi mi bili pripravljeni pomagati. Pa ne samo meni, govorim o atletiki na splošno. Pri nas se namenja razvoju mladih in atletiki nasploh zelo malo denarja. Tudi nagrade, ki jih za uspehe namenja atletska zveza, so smešno nizke. Neka francoska novinarka me je vprašala, koliko bom dobila za zmago v bavarski prestolnici. Rekla sem ji, da ne vem, da pa zagotovo ne več kot kakšnih tisoč evrov. Potem sem ji še povedala, da sem glede na lanske rezultate v drugi kategoriji atletov in da mi zveza denarno pomaga z 2000 evri za realizacijo priprav. Francozinja me je vprašala, če teh 2000 evrov dobim na teden ali na mesec. Ko sem ji povedala, da na leto, je skoraj padla v nezavest. Ja, takšno je stanje naše atletike. Zato sem Sparu in Nikeju zelo hvaležna za sponzorstvo, res pa je, da sem morala najprej narediti odmeven rezultat, šele potem so se oglasili. Toda Spar se je vsaj oglasil in mi ponudil sodelovanje, drugi pa se še zmenili niso za to, da sem evropska prvakinja in svetovna rekorderka. Vem pa, da je Spar avstrijsko podjetje oziroma mednarodno. Mene pogodba veže s slovenskim delom Spara, zagotovo pa imajo glavno besedo na sedežu v Avstriji. V tujini so veliko bolj pripravljeni prisluhniti športu, pravi Jolanda, ki so ji zdaj vrata na svetovno sceno odprta, le pri nas, v Sloveniji, se skoraj nihče ne zmeni zanjo. 

Rada bi ostala v atletiki
Veliko ljudi zanima, kaj bo Jolanda počela, ko bo s športom konec oziroma ko ne bo več aktivna športnica. Ali bo ostala v atletiki ali ima kakšne skrite želje, o katerih razmišlja že danes in upa, da jih bo uresničila, če bo šla njena atletska kariera po poti, ki si jo je zamislila? ŇDa, saj sem komaj dobro začela svojo atletsko kariero. Ne, ne razmišljam še o tem, kaj bom počela po koncu kariere. Zdaj so vse moje misli usmerjene k naslednjemu teku, k mitingu v Zźrichu in potem počasi naprej. Pred menoj je naslednje leto svetovno prvenstvo v Parizu in potem olimpijske igre v Atenah. Če ne bo poškodb, bi morala biti to dva izmed vrhuncev moje športne kariere. Po koncu vsega tega paÉ Vem samo to, da bi rada ostala v atletiki. Sicer ne vem še, kaj bom ali bi delala, res pa si želim, da bi lahko ostala v športu, ki ga imam tako rada, pravi Jolanda, ki je res šele na začetku poti. Atletinje v njenih disciplinah dosegajo najboljše rezultate ravno med 26 - toliko je zdaj stara ona - in 32 letom. Torej je pred njo vsaj še šest let vsakdanjih treningov, tekem, velikih uspehov in morda tudi razočaranj. ŇVem, da ne bom vsakokrat zmagala in da bom doživela tudi poraze. Toda to je sestavni del športa. Tako zmage kot porazi me krepijo in mi dajejo še večjo voljo za delo. Uspehi tako neuspehi pa drugače. Iz vsake bitke pridem še močnejša, se Jolanda zaveda vseh pasti, ki jih nastavlja vrhunski šport.

Politika in šport ne gresta skupaj
Jolanda je v tem trenutku skoraj gotovo najbolj priljubljena Slovenka. Ali se zanima za politiko oziroma ali je kdaj razmišljala, da bi bila celo aktivna v kakšni stranki in izkoristila svojo priljubljenost? ŇNe, ne. Politika me sploh ne zanima. Politika in šport ne gresta skupaj. To sta dve povsem različni stvari, čeprav ne zanikam, da sta včasih povezani, ima Jolanda dokaj trdno izoblikovano mnenje o politiki. Ne more pa zanikati, da je kot športnica ena najboljših ambasadork Slovenije v svetu. Po njeni zaslugi je večina Nemcev na olimpijskem štadionu v Mźnchnu prvič slišala slovensko himno. ŇTo pa drži. Športniki zelo veliko naredimo za promocijo Slovenije v svetu. Povsod, kamor grem, me zdaj poznajo in s tem posredno tudi Slovenijo. Ko sem na primer tekla v New Yorku, na dvoranskem mitingu, je bil na obisku v Združenih državah Amerike tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Na tem mitingu sem postavila rekord in odtekla najhitrejši čas na osemsto metrov v ZDA v dvoranah vseh časov. Zanimivo je bilo, da sem bila naslednji dan na vseh naslovnicah časopisov, obisk našega ministrskega predsednika pa so omenili na notranjih straneh. Da, športniki smo res pravi ambasadorji naše nove države, je samozavestno pripomnila Jolanda, ki se tudi zaveda, da država od večine športnikov samo žanje, seje pa bolj malo.

Imam okus za oblačenje
Kot vsaka mlada ženska se tudi Jolanda rada lepo oblači, čeprav pravi, da ne sledi modnim smernicam. Po pričakovanju ji je pri srcu bolj moda s športnim pridihom, toda na kakšnem sprejemu se le pojavi tudi v večerni obleki. ŇRada se oblačim športno, kar je razumljivo. Sicer pa nisem sužnja modnih trendov. Kupim tisto, kar mi je všeč in doslej sem še vedno zadela. Sama pri sebi mislim, da imam kar dober okus za oblačenje in to so mi potrdili tudi drugi. V obleki se moram počutiti dobro in sproščeno, drugače tudi ne izžarevaš svoje osebnosti, o zunanjem videzu pravi Jolanda, ki je tudi na stezi videti graciozno in predvsem ženstveno v primerjavi z najhujšima tekmicama Avstrijko Stephanie Graf in Mozambičanko Mario Mutolo. Mnogi jo imajo tudi za miss atletike, saj njen zaščitni znak, plavolasa griva, pritegne pozornost marsikaterega moškega. ŇVem, da sem videti dobro. Zlasti sem zadovoljna s sabo, ko se naličim. Toda slava in lepota sta minljivi. Tudi tega se zavedam, govori o sebi Jolanda.

Otrok po olimpijskih igrah
Zdaj je kar v modi, da imajo vrhunske športnice otroke in da se potem vrnejo na tekmovališča. Mnoge so še boljše, kot so bile prej. Ali tudi Jolanda razmišlja o otroku? ŇDa, tudi jaz razmišljam o tem. Želim si, da bi imela otroka po uspešnih olimpijskih igrah v Atenah. Toda nikoli ne veš, kako se bo življenje obrnilo. To težko napoveduješ ali načrtuješ vnaprej. Življenje je pač polno presenečenj, o družini pravi Jolanda.

Navijačica velenjskega Rudarja
Jolanda seveda spremlja tudi nastope vseh drugih slovenskih športnikov. Predvsem ko se ti udeležujejo velikih tekmovanj, kot so evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre. ŇDa, spremljam vse nastope naših, če mi le čas dopušča. Gledala sem na primer tekme slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu, pa tudi tiste kvalifikacijske, v zadnjem času pa sem po televiziji gledala evropsko prvenstvo v plavanju, ki je bilo v Berlinu. Navdušena sem nad rezultati, ki jih dosegajo naši športniki, saj vem, v kakšnih pogojih delajo in koliko pomenijo ti dosežki v primerjavi z dosežki športnikov iz športno razvitih držav. Gledam tudi vsa velika tekmovanja, kjer sodelujejo naši. Podrobno sem spremljaja skakalce na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, velikokrat pa sem pred televizijo tudi, ko so tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju, pravi Jolanda, ki vsak dan trenira na štadionu Ob jezeru. Tam se srečuje tudi z nogometaši velenjskega Rudarja, s katerimi si deli štadion in na zadnji tekmi državnega prvenstva, ko so igrali proti celjskemu Publikumu je izvedla celo začetni udarec. ŇPri nas navijam seveda za velenjski Rudar, za koga pa naj bi drugega. To je moj domači klub.

Tudi brez dopinga se da
Z Jolando je povezan tudi kar mali škandal na evropskem prvenstvu v Mźnchnu, ko jo je po besedah angleškega novinarja njena tekmica Kelly Holmes obtožila nečistega teka. Holmsova je to takoj zanikala, plaz pa se je sprožil. Ali lahko tekačica, ki je sploh ni bilo na vrhunski atletski sceni, kar naenkrat eksplodira in doseže take rezultate? Ali lahko v enem letu za pet sekund izboljša čas na osemstometrski progi? Kaj pa Jolanda misli o dopingu na splošno? Je v športu možno dosegati vrhunske rezultate brez pomoči prepovedanih poživil? ŇJoj, o tem sem v zadnjem času že toliko povedala. Vem, da se da doseči vrhunske rezultate brez dopinga. To vem sama po sebi. Je pa res, da je prepovedanih poživil v športu veliko. To je krut svet, kjer nekaj velja samo vrhunski dosežek in vrhunski rezultat. Športnik mora v kratki karieri zaslužiti toliko kot drugi v štiridesetih letih, saj so dobro plačani le najboljši. Prepričana pa sem, da je mnogo vrhunskih atletov doseglo vrhunske rezultate brez pomoči substanc, ki so prepovedane. Vsem pa je skupna nadarjenost in predvsem trdo delo. Ure in ure res trdega treninga, o dopingu pravi Jolanda, katero so letos testirali dvanajstkrat (tudi nenapovedano) in vedno se je izkazalo, da Velenjčanka ni tekla ali trenirala pod vplivom prepovedanih poživil. 

Imam še veliko rezerve
Jolandin trener Aleš Škobrne pravi, da ima Jolanda še veliko rezerve. In zakaj jo Čeplakova potrebuje? Za svetovni rekord namreč. ŇJolanda ima veliko rezerve v hitrosti. Njen čas na štiristo metrov še ni najboljši. Ravno hitrost mora še izboljšati, če želi naskakovati svetovni rekord. Prepričan pa sem, da je Jolanda tega sposobna. Ko bo prvi krog tekla pod 52 sekundami, je v nevarnosti tudi čas Kratochvilove, pravi Škobrne. Tudi legendarna Čehinja Jarmila Kratochvilova je dejala, da Jolanda lahko izboljša njen svetovni rekord, če bo tako napredovala. Vendar se to po Jarmilinem mnenju ne bo zgodilo letos. ŇVem, da imam še veliko rezerve. Lahko tečem še hitreje, vendar se to ne da narediti čez noč. Potrebne bodo še ure in ure treninga in trpljenja, da se bom vsaj približala času Kratochvilove. Sicer pa se nikoli ne ve. Zavedam se, kje so moje pomanjkljivosti in poskušala jih bom popraviti. Res je, hitrost je moja šibka točka. Zdaj s trenerjem veliko delava na tem. Tudi zato imam za tek svojo taktiko. Tečem svoj tempo in zlomim nasprotnice. V zaključnih metrih so nevarne vse, ki imajo še kolikor toliko moči, se Jolanda zaveda, da lahko še napreduje. Danes se bo na osemstometrski stezi srečala z Mutolo, ki je na torkovem mitingu v Helsinkih dosegla odličen čas na štiristo metrov in zmagala. Kakšen je Jolin načrt, da užene Mozambičanko? ŇNe vem še. Morda bom tekla svoj tek, čeprav mi bo potem Mutola sledila za hrbtom in ona je tako močna, da mi lahko sledi. Potem je zelo nevarna v zadnjih petdesetih metrih. Ne vem še, kako jo bom premagal, naredila pa bom vse za to, da jo, o zuriškem teku z Mutolo razmišlja Čeplakova.

Jolanda Čeplak je torej trenutno ženska, za katero vsi tečejo. Na atletski stezi tekmice tečejo za njo, ji gledajo v hrbet in jo skušajo prehiteti, kar pa uspe le redkim. Izven steze pa danes tudi vsi tečejo. Da bi jo ujeli. Za avtogram, intervju ali pa samo za kratek klepet. Jolanda je danes v središču pozornosti. In verjamemo, da bo tudi jutri.
Jurij Završnik
foto: Uroš Hočevar & Jorg Ceglar (fotografije še bodo)

 
15.08. Doslej najštevilnejša reprezentanca na EP v Münchnu

Jolanda Čeplak je po pričakovanju in navidez z lahkoto osvojila zlato medaljo v teku na 800 metrov na evropskem prvenstvu v atletiki v Munchnu, kar je doslej šesto in šele drugo zlato odličje za slovensko atletiko na dosedanjih osemnajstih prvenstvih Stare celine. Čeplakova, svetovna dvoranska rekorderka in evropska dvoranska prvakinja, je vodila od starta do cilja in brez težav s časom 1:57,65 opravičila vlogo prve faviritinje ter slavila pred Španko Mayte Martinez (1:58,86) in Britanko Kelly Holmes (1:59,86).
Zlato odličje je Čeplakovi ob 21.45 uri izročil podpredsednik bbilac02_400.jpg (40218 bytes)Atletske zveze Slovenije (AZS) Janez Aljančič, ki je tudi član predsedstva Evropske atletske zveze (EEA), nato pa so ob zvokih Zdravljice na drog dvignili slovensko trobojnico. To se je na EP v atletiki na prostem zgodilo le še leta 1994, ko je v Helsinkih zmagala Britta Bilač v skoku v višino (2,00 m). Čeplakovi bodo v petek zvečer v rojstnem mestu pripravili sprejem, na pot iz Muenchna pa se bo odpravila v petek ob 09:55. Najprej se bo ustavila v Ljubljani in pričakovati je, da jo bodo tako na letališču Brnik kot tudi v Ljubljani pričakali številni ljubitelji atletike in njeni privrženci.

Čeplakova je za zmago tekla hitreje kot katerakoli druga evropska tekačica na 800 metrov v tej sezoni na prostem. "Obe zmagi, tako ta v Munchnu, kot tista na dvoranskem EP marca Dunaju, imata zame enako težo. Izjemno sem bila vesela ob prihodu v cilj, čeprav so tekmice ostale daleč zadaj in mi v zadnjih metrih ni bilo potrebno paziti na finiš. Kar malo sem bila presenečena, ko sem videla, da mi Holmesova ni mogla slediti in je nudila odpor le v prvih 200 metrih. Nato sem si pritekla okrog deset metrov prednosti in le še pazila, da se ne bi zmanjšala. Jasno mi je, da bom sedaj vedno v krogu favoritinj. Toda sama se zavedam, da temu ni tako. Prišle bodo nove tekme in novi izzivi. Že na zlati ligi 16. avgusta v Zurichu bo med drugimi na startu tudi svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka Maria Mutola iz Mozambika. Zato si pravega slavja in s tem povezanim premorom za počitek ne bom mogla privoščiti," je dejala Čeplakova, ki ima v lasti najboljši letošnji rezultat na svetu.

Na olimpijskem stadionu v Munchnu so se uresničile napovedi strokovnjakov in poznavalcev atletike, da je v teku na dva stadionska kroga za ženske pričakovati le boj za drugo mesto, ker je zlato že oddano Čeplakovi. Posebej potem, ko je zaradi poškodbe in operacije nastop odpovedala Avstrijka Stephanie Graf, svetovna in olimpijska podprvakinja, ki jo je Čeplakova premagala na dvoranskem EP. "Daleč od tega, da bi bilo zlato že oddano. Pošteno sem se morala potruditi že v kvalifikacijah in nato tudi v polfinalu. Že tedaj sem rekla, da bom tekla na vso moč in si skušala že zgodaj zagotoviti veliko prednost," je odvrnila Velenjčanka. Njene besede potrjuje tudi razplet v kvalifikacijah in v polfinalu, ko so po vrsti izpadle favoritinje za odličje. V finalu razen Čeplakove ni bilo nobene tekačice, ki so na prvih šestih mestih po letošnjih rezultatih v Evropi. Poleg treh Rusinj in Belgijke Sandre Stals je v sredinem polfinalu obtičala tudi Škofjeločanka Brigita Langerholc.

alenka.jpg (20171 bytes)Vrhničanka Alenka Bikar (Olimpija) se je dve uri pred zmagoslavjem Čeplakove uvrstila v današnji polfinalni tek na 200 metrov, Helena Javornik (Zreče) pa v teku na 5.000 metrov ni imela kvalifikacij, ker so jih zaradi odpovedi nekaterih tekmovalk črtali. Finale v tej disciplino bo v soboto ob 17.15.

Anja Valant (Kladivar) je bila v troskoku skupno 19. (13,53), Andreja Ribač (Maribor 98), pa je bila v tej disciplini zadnja, 23. (13,05). Urša Beti (ŽAK Mass) je na 100 metrov ovire dosegla trideseti čas (13,59), Jure Rovan (Fit Brežice) je bil v skoku s palico 21. (2,25), Matic Osovnikar (ŽAK Mass) pa je izpadel že v prvem krogu teka na 200 metrov (21,55) s 33. časom.

Izjave posameznih tekmovalcev:

"Potem, ko je nastop odpovedala ena izmed tekmovalk (Jovana jkastelic04_400.jpg (34422 bytes)Miljković iz ZRJ) sem vedela, da šprinterke v zadnji skupini ne bodo tekle na vso moč. Kljub temu mi je trener Jure Kastelic še na zadnjem ogrevanju dejal, da moram teči svoj tek in se ne smem ozirati na druge. Polfinale sem si pritekla v drugi polovici proge. Potem, ko sem prehitela Rusinjo Irino Kabarovo, sem že vedela, da sem druga in s tem po mestih v naslednjem krogu tekmovanja. Zato mi v zadnjih desetih metrih ni bilo potrebno teči na vso moč," je dejala Bikarjeva. "Vesela sem, da je noga zdržala in da lahko po poškodbi, ki sem jo staknila v Sevilli, ponovno brez težav nastopam. Noga me sicer še boli, vendr me to med tekmo ne moti. Na EP sem imela le en veljaven skok v drugi seriji, v prvi in tretji pa sem imela centimetrska prestopa. Sedaj se bom skušala čimbolje pripraviti še na naslednje tekme v tej sezoni," je povedala Valantova. "Najslabše v tej sezoni sem nastopila prav na največji tekmi v sezoni. Doslej sicer nisem tekmovala na EP, SP ali OI, toda kljub debiju sem pričakovala nekaj več, helena04_150.jpg (7727 bytes)vsaj osebni rekord (13,79)," je dejala Ribačeva. Za finale je bilo potrebno skočiti 13,87 metra, kar je uspelo zamejski Slovenki iz Vidma Barbari Lah, ki nastopa za italijansko reprezentanco. Bila je četrta (14,11) in je edina poleg rojakinje Magdelin Martinez, favoritinje za zlato Britanke Ashie Hansen (14,22) in Rusinje Jelene Olejnikove (14,15) preskočlila kvalifikacijsko normo (14,10).

Osovnikar je po dobrem startu po prihodu iz zavoja v ciljno ravnino popustil. "Po sredinem polfinalnem nastopu v šprintu, kar je bil dokaj nepričakovan dosežek, sem se želel celo odpovedati nastopu na 200 metrov. Bil sem že zelo utrujen in sem se bal obnovitve poškodbe. Ta me je prav v zadnjih pripravah na EP zmotila in nisem dobro treniral. Zaradi manjše hitrostne vzdržljivosti na EP nisem zadržal velike hitrosti na zaporednih tekih. Pred štafetnim tekom 4 X 100 metrov, kjer ima Slovenija možnost nastopa v finalu, se bom skušal čimbolj spočiti," je dejal Osovnikar, ki je bil predzadnji tako kot Rovan. Slednji je ostal brez uvrstitve v finale, ki jo je dosegel na prejšnjem EP leta 1998 v Budimpešti. V drugem poskusu je preskočil začetno višino 5,25 metra, na 5,45 pa je bil trikrat neuspešen. Pet metrov in 45 centimetrov bi bilo dovolj, tako kot v Budimpešti, za uvrstitev v finale, če bi jih preskočil v prvih dveh poskusih. Na prejšnjem EP je Rovan s 5,50 metra zasedel deveto mesto, tokrat pa je bil predzadnji. "Startala sem zelo slabo in nato tega nisem mogla več nadoknaditi. Za menoj je povprečna sezona in tudi na EP nisem dosegla kakšnega dobrega časa. Lahko bi bila dve desetinki hitrejša, kar pa ne bi bilo dovolj za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja," pa je menila Betijeva po teku na 100 metrov z ovirami. Za polfinale je bilo potrebno teči 13,31.

Ostale novice včerajšnjega dne:

Na evropskem prvenstvu v Munchnu je bilo tretji dan prvenstva na programu deset končnih odločitev. V prvi, hitri hoji na 50 kilometrov, je naslov prvaka ubranil Poljak Robert Korzeniowski, ki je s 3:36,39 postavil tudi svetovni rekord.Korzeniowski se je izkazal na najdaljši atletski preizkušnji EP in je v hitri hoji izboljšal prejšnji svetovni rekord, ki ga je 21. maja 2000 na EP v Moskvi zabeležil Rus Valerij Špicin (3:37,26). Štiriintridesetletni Korzeniowski, ki je na olimpijskih igrah OI) v Sydneyju osvojil obe zlati kolajni v hitri hoji, skupaj pa je na OI, EP ali SP osvojil šest zlatih medalj, je zelo redko diskvalificiran zaradi napačne hoje (teka). Srebro je osvojil Rus Aleksej Vojevodin (3:40,16), bron pa Španec Jesus Angel Garcia (3:44,33).

Svetovni rekorder, Čeh Roman Šebrle, je imel pred zaključkom dvodnevnega tekmovanja deseŠerobojcev, tekom na 1.500 m, praktično neulovljivo prednost pred olimpijskim zmagovalcem in branilcem evropskega zlata Estoncem Erikijem Nolom, kar 368 točk. Največjo prednost si je pridobil v skoku v višino (212:200 cm) in metu kopja (68,51 m:59,52 m), v skoku v daljavo pa je zmogel kar 7,92 metra. Šebrle je zmagal z 8800 točkami pred Nolom (8438) in Rusom Levom Lobodinom (8390). Svetovni prvak in nekdanji svetovni rekorder, Čeh Tomas Dvorak, je ostal brez rezultata v skoku s palico in s tem tudi brez uvrstitve, kar je pojasnil z naslednjimi besedami: "Na 4,30 metra bi moral vzeti tršo palico, pa sem se vseeno odločil za mehkejšo. Nisem si zaslužil, da bi bil na tem prvenstvu, za mano pa je najslabša sezona po letu 1992."

jedwards02_300.jpg (19837 bytes)Dvaindvajsetletni Šved Christian Olsson je v troskoku s skokom 17,53m za 20 centimetrov premagal Nemca Charlesa Frideka, šele tretji pa je bil svetovni rekorder in branilec naslova ter svetovni prvak, Britanec Jonathan Edwards (17,32), ki ima že 36 let, vendar namerava še tekmovati.

Rus Jaroslav Ribakov je edini preskočil 2,31 metra in osvojil zlato v skoku v višino, pred Švedom Stefanom Holmom (2,29) in Staffanom Strandom (2,27). Triindvajsetletni Francoz Mehdi Baala je v dramatičnem teku na 1.500 m šele po ogledu fotofiniša premagal branilca naslova Reyesa Esteveza iz Španije, saj se je pri obeh tekačih ura ustavila pri 3:45,25. Bron je osvojil Portugalec Rui Silva, svetovni in evropski dvoranski prvak (3:45,43). Prvih 800 metrov je ritem narekoval Španec Jose Redolat, nato pa je do zaključka teka vodil Italijan Lorenzo Perrone. V ciljni ravnini je na čelo prišel Estevez, ki ga je v zaključku dohiteval Baala. "Pa ga je tudi prehitel?", se je spraševal napovedovalec na razprodanem olimpijskem stadionu. Kar nekaj minut je namreč poteklo, preden je bil znan dokončni vrstni red, saj sta se oba tekmovalca s telesom vrgla v cilj. Nato sta drug za drugim tudi odtekla častni krog za zmagovalce, ne da bi vedela, komu bodo podelili zlato. Na koncu se je veselil Baala, ki je bil zaradi izjemnih letošnjih tekov tudi v najožjem krogu favoritov.

Branilka naslova, Romunka Ionela Tirlea, je s časom 54,95 po izjemnem finišu v zadnjih 100 metrov krepko porazila vse tekmice na 400 m ovire. Druga je bila domačinka Heike Meissner (55,89), tretja pa Poljakinja Anna Olichwierczuk (56,18). Rusinja Julija Pečonkona, ki je leta 2001 v Edmontonu z dekliškim priimkom Nosova osvojila srebro na SP in ima najboljši letošnji rezultat Evropejk, zaradi težav in glavobola ni nastopila že v kvalifikacijah.

Nemec Ingo Schultz, svetovni podprvak, je na 400 m upravičil vlogo favorita in s 45,14 osvojil zlato ter končal britansko prevlado z zadnjih štirih EP. Drugi je bil Španec David Canal (45,24), tretji pa Britanec Daniel Caines (45,28). Na tej razdalji tudi med dekleti ni bilo presenečenj, saj je bila zlata Olesja Žikina iz Rusije (50,45), ki je s tem za stotinko izboljšala svoj najbolji letošnji rezultat v Evropi. Druga je bila branilka naslova, Nemka Grit Breuer, (50,70), tretja pa Britanka Lee McConnell (51,02).

Grkinja albanskega rodu, Mirela Manjani, je v metu kopja z rekordom prvenstev (67,47) brez težav premagala vse tekmice, tudi Nemko Steffi Nerius (64,09) in Finko Mikaelo Ingberg (63,50).

Velenjčanka Jolanda Čeplak, zmagovalka v teku na 800 merov, je po končani razglasitvi na novinarski konferenci odgovarjala tudi na izjavo tretjeuvrščene Britanke Kelly Holmes, ki naj bi jo slednja dala za otoški BBC, v kateri je dejala, da ona nastopa čista, kar naj za Čeplakovo ne bi veljalo. S tem se je ponovila zgodba z dvoranskega EP na Dunaju, kjer je podobno trdila tudi tedanja poraženka, Avstrijka Steffi Graf. Zanimivo je tudi, da je tako kot Čeplakova, tudi Holmesova varovanka managerja Roberta Wagnerja. Na te izjave so se odzvali tudi v britanskem taboru, kjer je Čeplakovo poklical svetovni rekorder, olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Colin Jackson, ki je dejal: "Jolanda, ne oziraj se na te izjave, pač pa se veseli trdo prislužene zmage."

14.08 Edini atleinji, ki sta izpolnili pričakovanja

Velenjčanka Jolanda Čeplak je na evropskem prvenstvu v atletiki v Munchnu (od 6. do 11. avgusta) potrdila svoj svetovni zvezdniški status v kraljici športov, ki si ga je prigarala 3. marca letos na dvoranskem EP na Dunaju z zlatom in svetovnim dvoranskim rekordom v teku na 800 metrov. V četrtek, 8. avgusta, je v bavarski prestolnici osvojila zlato medaljo, šesto odličje in šele drugo zlato za slovensko atletiko na dosedanjih 18. prvenstvih Stare celine na prostem.

Čeplakova je vodila od starta do cilja in brez težav z 1:57,65 opravičila vlogo prve faviritinje ter slavila pred Španko Mayte Martinez (1:58,86) in Britanko Kelly Holmes (1:59,86). Zlato odličje je Čeplakovi nato v četrtek ob 21.45 uri izročil podpredsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Janez Aljančič, ki je tudi član predsedstva Evropske atletske zveze (EEA), nato pa so ob zvokih Zdravljice na drog dvignili slovensko trobojnico. To se je na EP v atletiki na prostem zgodilo le še leta 1994, ko je v Helsinkih zmagala Britta Bilač v skoku v višino (2,00 m).

Poleg Čeplakove je uspešno nastopila tudi Vrhničanka Alenka Bikar (Olimpija), ki se je uvrstila v finale tekov na 100 in 200 metrov ter zasedla osmi mesti. Polfinalna teka na 100 metrov in napredek v slovenskem šprintu sta potrdila tudi Rok Predanič (ŽAK), ki je finale zgrešil le za stotinko in dosegel deveti čas polfinala, ter Matic Osovnikar (ŽAK). Žal pa se štafeta, ki je imela sedmi evropski čas sezone, ni prebila v finale.

S polfinalnim tekom je bila razočarana Brigita Langerholc, ki je sodila v širši krog favoritinj za visoka mesta v teku na 800 metrov, v zaključnem teku na pet kilometrov, kvalifikacij v tej disciplini ni bilo, je tekla Helena Javornik (Zreče), vendar je bila razočarana s časom in 14. mestom. Vsi ostali slovenski predstavniki so izpadli že v prvem krogu kvalifikacij, velika večina pa je bila povsem na repu že po prijavljenih časih sezone med udeleženci EP. Zato je bila napoved predsednika strokovnega sveta AZS, Branka Škofa, pred odhodom 23-ih tekmovalcev na EP, nastopil ni le Matic Šušteršič, ki je bil rezerva za štafeto, preveč optimistična. Napovedal je namreč sedem slovenskih finalnih uvrstitev, kar je že na seji upravnega zbora AZS predsednik atletske organizacije Roman Jakič ocenil kot fantastičen uspeh. Posebej v luči dejstva, da se je po razpadu vzhodnega bloka, kjer so medalje osvajali s sistematično državno pomočjo (tudi nedovoljeno), ter z ostrejšimi ter pogostejšimi dopinškimi testi kakovostni vrh evropske atletike zelo razširil.

"Celo nekdanje atletske velesile, kot so Italija, Romunija, Bolgarija, Francija, so izredno zadovoljne z vsako uvrstitvijo v finale in z vsakim odličjem, pred slabim desetletjem pa so preštevale le zlate medalje," je pojasnil Aljančič in tako kot vodja slovenske reprezentance Boris Mikuž ugotovil: "Ponavljam znano dejstvo. Kdorkoli od slovenskih tekmovalcev ponovi najboljši rezultat sezone in se mu tudi približa, je visoko uvrščen."

bmikuz06_600.jpg (26646 bytes)Pred EP sta zaradi slabe forme nastopa odpovedali Novogoričanki Meta Mačus, ki po poškodbi ni prišla v formo, v kateri je bila tedaj, ko je postavila državni rekord, ter Teja Melink, prav tako zaradi slabe forme v skoku s palico. Ta dva primera je Aljančič označil kot pravilen, profesionalen ter pošten pristop. "Vsi slovenski predstavniki, ki so bili na EP, so izpolnili norme za EP in če bi jih ponovili na prvenstvu, bi bili v samem vrhu. Seveda je od vseh to nemogoče pričakovati, toda med sezono je potrebno delati na tem, da bi atleti čimbolje nastopili na največji tekmi (OI, SP, EP). To mora biti vrhunec sezone. Ko se izpolni norma, je to le prva etapa, stopnica na poti do vrhunske uvrstitve. Za mnoge pa je bila že norma končni cilj. Menim, da so za tak pogled krivi predvsem trenerji, ki gradijo rezultate in filozofijo tekmovalcev," je menil Mikuž.

Slovenski predstavniki so na tem EP izboljšali najvišje uvrstitve na prejšnjem EP leta 1998 v Budimpešti, kjer je bila srebrna Brigita Bukovec na 100 metrov ovire, Gregor Cankar, ki je po novem izpadu v kvalifikacijah na tem EP napovedal celo možnost, da bi atletiko v naslednji sezoni potisnil na stranski tir, pa je bil šesti v skoku v daljavo. Tretjo slovensko finalno uvrstitev si je v madžarski prestolnici presenetljivo priskakal tudi Jure Rovan, ki je bil v skoku s palico deveti. Tedaj se je slovenska atletika prvič množičneje predstavila na velikem tekmovanju, nastopilo je namreč 22 tekmovalcev. "Pred EP v Munchnu sem imel tudi sam pomislek, da je naša ekipa preveč obsežna. Kolegi iz drugih držav v vodstvu EAA pa so nam čestitali, tudi predsednik evropske zveze Švicar Hansjoerg Wirtz. Dejal je, da je njegova država na prvenstvo prišla le z desetimi atleti, ker jih je le toliko doseglo norme EAA. Slovenija je namreč glede na število prebivalcev daleč pred vsemi državami Stare celine z doseženimi noramami. Takih je bilo kar 28. V delu ekipe pa se žal drži slaba filozofija še iz bivše države Jugoslavije, da je že sam nastop na EP dovolj. Menim, da bi moral biti motiv tudi uvrstitev v okviru sposobnosti, drugače se nepravilno opravlja proces treninga," je ocenil Aljančič.

"Mislim, da moramo biti v celoti zadovoljni s slovenskim nastopom v Munchnu. Pri tako veliki udeležbi, imeli smo 23 tekmovalcev, se mnogim ne posreči doseči želenega. Slovenska atletika je postala priznana v evropskem merilu, ne le zaradi kolajne Čeplakove in dveh finalnih uvrstitev Bikarjeve. Govoril sem tudi s svojimi kolegi v vodstvu EAA in nekateri se niso mogli načuditi, kako nam uspe dosegati take rezultate, če nas je le dva milijona, nekaj več, kot je meščanov Munchna. Seveda smo si nekateri potihoma želeli več, toda kdor sedaj ni zadovoljen, si ni zastavil realnih ciljev," je pojasnil Aljančič in posebej ocenil tudi odstop Boštjana Buča v teku na 3000 m zapreke: "Četudi se mu tek ni posrečil, ni bilo primerno, da je odstopil, ne glede na razloge. To bi bilo opravičljivo le v primeru hude poškodbe. On pa je odstopil in nato tekel v nasprotno smer od ostalih proti slačilnicam. Če bi se to primerilo na evropskem reprezentančnem pokalu, bi ekipo oškodoval za dragocene točke v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci," je povedal Aljančič.

Velika večina slovenskih atletov in atletinj nima možnosti, da bi nastopila na največjih tekmovanjih na tujem, saj je na Zlati ligi in velikih nagradah prve in druge kategorije le osem stez na krajših razdaljah ter nekaj več tekmovalcev v drugih disciplinah, prostor pa je rezerviran le za največje zvezdnike svetovne atletike. Letos so poleg Čeplakove in Langerholčeve na največjih tekmah nastope zabeležili le še Rožle Prezelj (višina), Sonja Roman (1500 m) in Helena Javornik (dolge proge). "Aletika je "šov", ki se plačuje, najbolje tiste, ki so odlični na velikih tekmah. Tako lahko ti nastopajo tudi na največjih mitingih. Večina naših nastopa na manjših mitingih v sosednjih državah. Menim, da bi morali pozorneje izbirati tekmovanja, obenem pa bi morali imeti plane nastopov narejene že pred sezono, ne pa da se dogovarjajo za tekme 14 dni pred njimi. Atleti in trenerji morajo razumeti, da morajo biti nastopi načrtovani že na začetku sezone. Pri nas tudi ni managerjev, ki bi resneje v tem pogledu skrbeli za atlete," je povedal Mikuž.

Skrbnejše in načrtnejše delo z moško šprintersko štafeto je dvignil slovensko raven tekov na 100 in 200 metrov, kar kažeta tudi dva polfinalna nastopa med posamezniki, žal pa je zaradi nesrečne druge predaje štafeta obtičala v kvalifikacijah. "Po štirih letih je štafeta že solidna, narediti pa bo treba še zadnji odločilni korak. Upam, da že na naslednji veliki tekmi. Prav zaradi štafete je slovenski šprint na bistveno višji ravni, podobno pa bi bilo potrebno storiti tudi v ženski šprinterski štafeti ter tudi v obeh štafetah na 400 m. Tako bi zaradi večje motivacije na treningih dobili šest do osem slovenskih atletov na omenjenih razdaljah, ki bi se merili za mesto med najboljšo četverico," je dejal Aljančič.

Slovenska atletika se je z novim vodstvom preoblikovala, od nove organiziranosti pa nekateri veliko pričakujejo, drugi pa menijo, da ne bo uspešna. O tem je Aljančič dejal: "S spremembo statuta in pravilnikov AZS smo strokovnjakom prepustili odločitve o strokovnih vprašanjih in lahko v tem pogledu delujejo povsem samostojno. Doslej so trdili, da se vodstvo preveč meša v strokovno delo. Upam, da bodo čimprej potegnili voz in to s skupinskim delom. Pri tem se pri nastopih reprezentance ne smemo ozirati na to, iz katerega kluba tekmovalec prihaja ali katerega trenerja ima. Le tako se bo povečal tudi učinek ekipe kot celote. Organizirane skupne priprave aprila so bile prvi korak v tej smeri, podobno pa tudi prve skupne priprave tik pred EP na Brdu pri Kranju. AZS je osnovala tudi ekspertno skupino strokovnjakov z različnih področij (trenerji, medicina, biomehanika..), ki jo vodi Srdjan Djordjevič. Tu smo odprli vrata za prenos znanj iz drugih področij in zato namenili tudi del denarja. Tudi ta skupina je še v povojih in upam, da bo že jeseni zaživela. S tem bi atleti v primeru težav na treningih in poškodb imeli takoj ustrezne in prave informacije, in se ne bo več dogajalo, da bi po 14 dni tekali od zdravnika do zdravnika ali drugih specialistov, da bi zvedeli za naravo poškodbe in način zdravljenja."


Slovenski dosežki na 18. evropskem prvenstvu v Munchnu:
ženske:

- v finalu:
1. Jolanda Čeplak (Velenje), 800 m, 1:57,65
(2. kv 2:01,98, 1. PF 2:00,37), 28 uvrščenih,
8. Alenka Bikar (Olimpija), 100 m, 11,63
(8. PF 11,37, 15. kv 11,49), 28 uvrščenih,
8. Alenka Bikar (Olimpija), 200 m, 23,37
(11. kv. 23,35, 8. PF 23,18), 25 uvrščenih,
14. Helena Javornik (Zreče), 5000 m, 16:06,32)

- polfinale:
10. Brigita Langerholc (Triglav), 800 m, 2:02,43,
(9. v kv.,2:03,14), 28 uvrščenih,

- izpadi v kvalifikacijah:
18. Anja Valant (Kladivar), troskok, 13,53, 23 uvrščenih,
22. Tina Čarman (Triglav), daljava, 6,03, 23 uvrščenih,
23. Andreja Ribač (Maribor 98), 13,05, 23 uvrščenih,
29. Helena Javornik (Zreče), 1500 m, 4:08,46, 32 uvrščenih,
30. Urša Beti (ŽAK), 100 m ovire, 13,69, 35 uvrščenih,
31. Sonja Roman (Pomurje), 1500 m, 4:19,87, 32 uvrščenih,

moški:
- v polfinalu:
9. Rok Predanič (ŽAK), 100 m, 10,33
(10. kv., 10,33), 45 uvrščenih,
16. Matic Osovnikar (ŽAK), 100 m, 10,49,
(15. v kv.,10,38), 45 uvrščenih,
- izpadli v kvalifikacijah:
11. štafeta 4 X 100 m (Rok Predanič, Matic Osovnikar, Boštjan Fridrih, Urban
Acman), 39,71, 13 uvrščenih,
15. Gregor Cankar (Novoles Dolenjske Toplice), daljava, 7,64, 20 uvrščenih,
15. Igor Primc (Krka Novo mesto), disk, 60,78, 28 uvrščenih,
16. Rožle Prezelj (Triglav), višina, 2,15, 21 uvrščenih,
18. Jure Rovan (Fit Brežice), palica, 5,25, 23 uvrščenih,
21. Boštjan Šimunič (Novoles Dolenjske Toplice), troskok, 15,64, 22 uvrščenih
21. Aleš Tomič (Portovald Novo mesto), 1500 m, 3:50,19, 21 uvrščenih,
25. Matija Šestak (ŽAK), 400 m, 46,97, 29 uvrščenih,
25. Primož Kozmus (Fit Brežice), kladivo, 72,60, 30 uvrščenih,
36. Boštjan Fridrih (Almond Slovenska Bistrica), 100 m, 10,59, 45 uvrščenih,
- odstop Boštjan Buč (Velenje), 3000 m zapreke,
- ni nastopil Matic Šušteršič (Olimpija), rezerva za štafeto.

Seznam osvojenih medalj po državah (po 46 odločitvah):
1. Rusija 7 9 8 24
2. Velika Britanija 7 1 6 14
3. Španija 6 3 6 15
4. Francija 4 1 3 8
5. Grčija 4 - 2 6
6. Švedska 3 1 1 5
7. Nemčija 2 9 7 18
8. Ukrajina 2 4 1 7
9. Madžarska 2 - 1 3
10. Poljska 1 1 4 6
11. Finska 1 1 1 3
12. Danska 1 1 - 2
. Romunija 1 1 - 2
. Češka 1 1 - 2
15. Italija 1 - 3 4
16. Slovenija 1 - - 1
. Turčija 1 - - 1
. Izrael 1 - - 1
19. Portugalska - 2 1 3
20. Belgija - 2 - 2
. Irska - 2 - 2
. Estonija - 2 - 2
23. Nizozemska - 1 - 1
. Latvija - 1 - 1
. Švica - 1 - 1
. Hrvaška - 1 - 1
. Litva - 1 - 1
28. Belorusija - - 1 1
. Bolgarija - - 1 1

03.08. Reprezentanca Slovenije - pregledna tabela

Objavljamo pregledno tabelo z osnovnimi podatki o tekmovalcih, njihovih nastopih in dosežkih. (povezava na tabelo je na sliki)

Tabelo bomo med prvenstvom sproti ažurirali.

01.08 Doslej najštevilnejša reprezentanca na EP v Münchnu

S tiskovne konference na Brdu pri Kranju, 25. julija - Na EP v Muenchnu (od 6. do 11. avgusta) bo nastopilo 15 slovenskih atletov in 11 atletinj, celotna reprezentanca, ki bo najštevilčnejša na velikih tekmovanjih doslej, pa bo štela 26 športnikov, med njimi pa bo tudi prva favoritinja za zlato v teku na 800 metrov Jolanda Čeplak. Reprezentanco je potrdil upravni odbor (UO) AZS na Brdu pri Kranju, kjer potekajo zaključne priprave. V primeru, da bo kakšen atlet ali atletinja izpolnil normo za nastop do sobote, 27. julija, ga bodo prav tako prijavili za nastop v Muenchnu.
Praktično celotna slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na EP, se pripravlja na stadionu v Kranju in stanuje na Brdu pri Kranju. Na dan odprtih vrat AZS, kjer so se predstavniki javnosti srečali s tekmovalci in trenerji, so manjkali le svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov Jolanda Čeplak, ki se tako kot novopečeni slovenski rekorder na 3000 metrov zapreke Boštjan Buč pripravlja v domačem Velenju, Merlene Ottey, ki se je prvemu nastopu za slovensko državo zaradi poškodbe in operacije že pred časom odpovedala, ter Meta Mačus in Maja Nose. Ni bilo tudi Vrhničanke Alenke Bikar, ki se je vračala z mednarodnega mitinga IAAF v Solunu, kjer je v sredo zasedla četrto mesto. Štiridnevne priprave so AZS stale okrog dva milijona SIT.

Jure KastelicNa seji UO so določili tudi vodstvo za EP in trenerje. Vodja bo Boris Mikuž, trenerji Slavko Malnar, Dobrivoje Vučkovič, Jure Kastelic, Srdjan Djordjevič, Albert Šoba, Milan Šimunič in Borit Podgornik. V medicinskem osebju so zdravnik Rastko Stok ter fizioterapevta Khalid Nasif in Marjan Ogorevc. Strokovni svet je AZS predlagal tudi, da se v uradno spremstvo s plačanimi stroški s strani AZS pošlje tudi trenerja Boruta Bilača. V prvem predlogu ni bilo Aleša Škobrneta, trenerja svetovne dvoranske prvakinje in glavne favoritke za EP Jolande Čeplak. Slednja bo bivala v hotelu z zvezdniki evropske atletike, ki jim stroške plača Nike, tam pa bo tudi Škobrne, ki bo sicer vključen v slovensko ekipo. To bo veljalo tudi za druge trenerje, ki bodo izrazili željo, saj jim bo AZS plačala akreditacijo in s tem ponudila ugodno namestitev.Slovenska atletska reprezentanca za evropsko prvenstvo (EP) v Muenchnu (od 6. do 11. avgusta), norme je možno izpolniti še do sobote, 27. julija:

- Ženske (11): Urša Beti (ŽAK Mass, 100 m ovire), Alenka Bikar (Olimpija, 100 in 200 m), Jolanda Čeplak (Velenje, 800 in 1500 m), Tina Čarman (Triglav, daljava), Helena Javornik (Zreče, 1500 in 5000 m), Brigita Langerholc (Triglav, 800 m), Meta Mačus (Gorica, 400 m ovire), Maja Nose (Šentjernej, 200 m), Andreja Ribač (Maribor, troskok), Sonja Roman (Pomurje, 1500 m), Anja Valant (Kladivar, troskok);

- Moški 15): Boštjan Buč (Velenje, 3000 m zapreke), Gregor Cankar (Novoles, daljava), Boštjan Fridrih (Almond, 100 m), Primož Kozmus (Fit, kladivo), Matic Osovnikar (ŽAK Mass, 100 in 200 m), Rok Predanič (Olimpija, 100 m), Igor Primc (Krka, disk), Rožle Prezelj (Triglav, višina), Jure Rovan (Fit, palica), Matija Šestak (ŽAK Mass, 400 m), Boštjan Šimunič (Novoles, troskok), Aleš Tomič (Portovald, 1500 m) ter Urban Acman (Olimpija, 4 X 100 m), Matic Šušteršič (Olimpija, 4 X 100 m) in Jan Žumer (ŽAk Mas 4 X 100 m);

Vodja Boris Mukiž, trenerji Slavko Malnar, Dobrivoje Vučkovič, Jure Kastelic, Srdjan Djordjevič, Albert Šoba, Milan Šimunič, Borut Podgornik ter Aleš Škobrne in Borut Bilač. V medicinskem osebju so zdravnik Rastko Stok ter fizioterapevta Khalid Nasif in Marjan Ogorevc.

01.08. Nikoli do konca dorečen sporazum med AZS in atleti?

Že uvodoma so člani UO pričeli razpravljati o pogodbah z atleti in AZS, čeprav je bilo to uvrščeno pod zadnjo točko dnevnega reda, ki pa je bila zato burna. "Atleti smo vedno zadnji, čeprav peljemo celoten voz naprej. Želim le vedeti, kakšno pogodbo in za kakšne zneske podpisujemo," je dejal predstavnik atletov Igor Primc. Predsednik AZS Roman Jakič je pojasnil, da so atleti želeli spremeniti dve točki iz osnutka pogodbe, ki jih je pet atletov na državnem prvenstvu sicer že podpisalo. Med drugim so želeli natančne zneske in natančno določen datum izplačil ter oglaševanje sponzorjev na dresih.

"Zgodba se je ustavila pri denarju, ker lahko zagotovim po 3000 evrov za reprezentanco A1, za A2 po 2000 in za B po 1000 evrov. Pogodbene zneske bomo zvišali pri vsaki reprezentanci za 500 evrov, vendar le, če bo vsak član UO v skupno blagajno prinesel dodatni denar. Odkar sem na čelu AZS smo proračun za letošnje leto iz 106 dvignili na 146 milijonov SIT. Toda ne želim podpisati pogodbe, ki je potem ne bi mogel izpolniti. Nisem tudi za dvigovanje stroškov, kot se je denimo zgodilo za Muenchen; v prvem predračunu strokovnega sveta je bilo predvidenih 18 milijonov SIT, nastop na EP pa bomo lahko brez težav pokrili s predvidenimi sedmimi milijoni, saj je SP leta 2001 v Edmontonu stal le dober milijon več," je povedal Jakič, ki je jasno dejal, da so ga skušali "stisniti v kot" in s pogajanji iztržiti največji možni delež, čeprav za to ni pokritja. Marjan Hudej, ki je predlagal, da vsak član UO zbere del denarja, po 150.000 SIT, s katerim bodo pokrili manjkajoči denar za pogodbe, s katerimi bi bili potem zadovoljni atleti. V AZS so sprejeli AK Ormož, ŠD Naklo - atletsko sekcijo in Tekaško društvo Burja Vipava. Potrdili so pravilnika o izobraževanju, napredovanju in evidenci atletskih sodnikov, ter o delu odbora za gorske teke, pa tudi aneks k pravilniku o prestopih atletov.

Obravnavali so nastope na nekaterih tekmovanjih v zadnjem obdobju. Na mladinskem SP v Kingstonu na Jamajki je od štirih slovenskih predstavnikov pričakovanja izpolnila le Marina Tomič (Kladivar) v teku na 100 metrov ovire, ki je izenačila osebni rekord. Osvojila je deveto mesto, s kančkom sreče pa bi bila lahko še boljša. "Ponavlja se stara zgodba. Če udeleženec tekmovanja ponovi svoje najboljše rezultate, potem se solidno uvrsti, v primeru, da ga izboljša, pa doseže že zelo visoko mesto, če ne celo vrhunsko uvrstitev," je dejal vodja ekipe Janez Aljančič in dodal, da je vprašanje, če je dopustno loviti normo praktično do zadnjega dne: "To izčrpavanje potem na velikem tekmovanju kot po pravilu povzroči slab dosežek. Bolje je, če se rok za norme določi prej in da se atleti potem na tekmo nemoteno pripravljajo."

Andrej Jeriček, ki je ob zaključku predstavil tudi osnutek pogodb med trenerji in AZS (ta je bil po dolgi razpravi pod točko razno zavrnjen kot neustrezen), je ocenil, da je bil nastop slovenskih atletov in atletinj na mladinskih igrah Alpe Jadran pod okriljem OKS izjemen, odlične so bile tudi nekajdnevne sklepne priprave in tudi zato je od 27 nastopov slovenska atletika posegla po 15 odličjih. Boris Ferenčak, vodja reprezentance na evropskem reprezentančnem pokalu, je pisno predlagal, da naj se določi rok, do katerega morajo atleti potrditi nastop v ekipi, saj je drugače praktično nemogoče sestaviti učinkovito ekipo in zlasti štafete. Podpredsednik AZS Tomo Levovnik je dejal, da je potrebno športnikom in vodstvu AZS dostaviti kodeks zaposlenih športnikov v ministrstvih, ki ga je OKS predstavil v Moravskih Toplicah na dnevu MOK, kjer je opredeljen tudi nastop za reprezentanco kot častna dolžnost. Verjetno bo AZS v primeru neupravičene odpovedi nastopa v državni reprezentanci posegala po denarnih sankcijah (pokritje stroškov priprav,...).

Razpravljali so tudi o odpovedi nekaterih mednarodnih tekmovanj, za katere klubi kandidirajo, nato pa jih odpovedo in v težaven položaj spravijo AZS. Tako je letos celjski Kladivar odpovedal četveroboj starejših mladinskih reprezentanc 15. junija v Celju in so ga nato pripravili Velenjčani. Slednji so predlagali, da bi bil trener Jolande Čeplak Aleš Škobrne vključen v delo strokovnega sveta za mnogoboj in teke, zato je bilo imenovanje dodatnih članov strokovnega sveta preloženo. Jeriček je predstavil tudi evropski trenerski kongres, ki bo v Čateških Toplicah od 15. do 18. novembra letos in bo stal 20.000 evrov, od tega bo AZS namenila okrog 3.500 evrov.