Kljub temu, da
so se Paraolimpijske igre končale in da se je naša odprava že vrnila
domov, ne morem z gotovostjo trditi, da sem z mislimi in dušo že čisto
doma in na trdnih tleh.
Že to, da sem
se znašla med najboljšimi športniki, tako slovenskimi kot svetovnimi,
mi je bila velikanska čast. Čast tudi zato, ker sem na tako pomembnem
tekmovanju nastopala pod slovensko zastavo.
Vesela sem, da
sem se znašla tudi med športniki, ki nastopajo v drugih športnih
panogah. Vse to je bilo zame čisto novo, saj sem se Paraolimpijskih iger
udeležila prvič.
Vem pa, da lahko
z gotovostjo trdim, da je Sydney živel in dihal za te igre. Že samo številka
15.000 vedno nasmejanih prostovoljcev veliko pove, če vemo, da je bilo
vseh tekmovalcev "samo" 4.000 oz. skupaj s trenerji, vodstvom in
spremljevalnim osebjem okrog 7.000.
Paraolimpijske
igre niso bile le tekma kot tekma, turnir kot turnir. Zame so presegle vse
meje mojih pričakovanj. Zame je bil to mesec nepozabnih doživetij. Doživetij,
ki so neponovljiva! Mesec športnih užitkov, ki jih kot tekmovalec ali
kot gledalec doživiš le, če se pojaviš na prizoriščih, če si del
njih.
Celotna naša
ekipa je dihala kot eden. Danes smo stiskali pesti za enega, jutri za
drugega. Na pamet smo poznali razporede tekmovanj, seveda predvsem naših športnikov.
Najbolj pa se mi
je v spomin vtisnil prav prvi tekmovalni dan. nastopal je naš Ančo
(Franci Pinter) in sicer v streljanju. Uvrstil se je v finale.
Tudi "pinkponkaši"
smo šli navijat zanj. prvič sploh sem bila na strelskem prizorišču. Ob
navijanju za Ančota sem ostala skoraj brez glasu, bolela me je roka od
"raglje"...
Ančo je seveda
pokazal, kaj zna in nas razveselil z odlično uvrstitvijo in prvo medaljo
za našo reprezentanco. Hvala, Ančo, za tako lepe trenutke!
To so bili prvi
vtisi s prizorišč. Sledilo jih je še veliko, nič manj razburljivih.
Vse, kar sem doživela
v Avstraliji, je zame nepozabno, enkratno in neponovljivo. pa naj gledam
na vse to skozi oči publike ali tekmovalke.
Zdaj sem bogatejša
še za eno izkušnjo več, bogatejša za veliko novih prijateljev. Med
drugim nas je združil tudi pravi športni duh.
Hvala vsem v naši
ekipi, ki ste te radosti delili z menoj.