Rojen sem 18. januarja 1944, v Zabukovju nad Sevnico.
To je hribovska vas, iz katere je izredno lep razgled na verigo Gorjancev, Lisco, Kum, Boč in celo na Snežnik. V družini smo bili trije bratje in dve sestri, kot najmlajšega me je doletelo veliko mamine ljubezni. Pri 9 letih sem zbolel, se 10 let zdravil po bolnicah, preležal 4 leta v  bolnici Valdoltri, imel 18 operacij, vendar vse zaman. Leta 1962 sem se odločil za amputacijo noge. Te odločitve nisem nikoli obžaloval, saj me je hitro vrnila nazaj v normalno življenje. Že v času rehabilitacije sem se zaposlil, začel skrbeti sam zase. Kmalu sem se začel ukvarjati s mladinskim turizmom, bil nekaj let predsednik Počitniške zveze v občini Ljubljana–Moste-Polje, kasneje sekretar na republiški organizaciji. Ob delu sem dokončal Višjo upravno šolo in diplomiral iz sociologije,  privlačilo me je pravo, predvsem pa organiziranje raznih dejavnosti.

Leta 1984 sem se zaposlil kot sekretar Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, tam dočakal upokojitev, leta 1995 pa postal njen predsednik, kar sem še sedaj . Po vključitvi zveze v Olimpijski komite Slovenije sem bi izvoljen za člana izvršnega OKS, to funkcijo opravljam že drugo mandatno dobo.

V letu 1984 sem organiziral prvi pohod invalidov na Triglav in hribi so me popolnoma osvojili. Prehodil sem skoraj celotno Slovensko planinsko transverzalo, doživel v planinah nepozabne trenutke. V hribe so me spremljali izredni alpinisti Stane Belak-Šrauf, Marjan Marjon, Boris Kofol, Peter Janežič, Tone Sazonov….. in moji nečakinji Hermina in Eva.  Petkrat sem bil na Triglavu,  obiskal Jalovec, Razor in Prisojnik, Ojtrico, Grintovec in Kočno, prehodil od Pohorja do Slovenj Gradca…. Gotovo največji dosežek je preplezana Slovenska smer v severni triglavski steni  21.9.1989.