Že v času rehabilitacije v Zavodu za rehabilitacijo invalidov Slovenije me je prof. Bojan Hrovatin podučil, da je šport nekaj, kar invalidi potrebujemo še bolj kot drugi ljudje. Naučil me je smučati, vendar je to ostalo le rekreacija.

Leta 1967 sem se vključil v Športno društvo invalid Ljubljana, se ukvarjal s smučanjem, kegljanjem, plavanjem in končno streljanjem. Najprej zračna puška, od leta 1984 dalje tudi zračna pištola, po letu 1990 tudi malokalibrska pištola proste izbire. Vsa ta leta sem sodeloval na tekmovanjih v Sloveniji, večkrat na državnih prvenstvih bivše Jugoslavije, bil leta 1987 na mednarodnem tekmovanju v Parizu (10 mesto zračna pištola). Sem član Društva invalidov Ljubljana-Moste-Polje in Strelskega društva Olimpija iz Ljubljane.

Po letu 1990 sem pričel resneje trenirati zračno pištolo in se leta 1992 udeležil paraolimpijskih iger v Barceloni. Od takrat dalje živim praktično za ta šport in se udeležujem mednarodnih tekmovanj. Vztrajanje pri treningu se mi je obrestovalo leta 1995, ko sem postal evropski prvak z zračno pištolo ter postavil tudi svetovni rekord.

Čeprav na kasnejših tekmovanjih nisem ponovil uspeha iz leta 1995, se z enako zagnanostjo in veseljem  pripravljam za vsako tekmovanje, vtisi in izkušnje so nepozabni.