Pa smo jih dočakali - oni pa nas

 V pričakovanju


Ne blefira, to je protokolarna obveznost

Denis in Jože sta poskrbela, da so imeli vsi "ta glavni" dovolj prostora za mizo...

...medtem so se pa že zbirali gostje...

Taras Poljanec in ZoraTomič...

Janez Kocijančič in Miro Cerar

pa vsi gostje skupaj

Tiskovna konferenca se lahko začne

...saj so vsi na svojih mestih

Pozdravni govor Jožeta Okorna
(rekel je, da ima pripravljen "kratek" nagovor, le 4 ali 5 strani, a je obljubil, da ga bo skrajšal - in držal je besedo) 

Za mizo je bilo premalo prostora za vse, zato so imeli prednost nosilci medalj

Ernest še ni povsem prepričan, da nas je res toliko

Branko, ko je povedal tisto najlepše: "...dihali smo kot eden!"

Medalje zbor! Franjo je pa "prevelik" in ga nisem uspel stlačiti na sliko

Helena je bila očitno zelo žejna. Ni je čez domačo vodo!

Temu bi lahko rekli: na višjem nivoju, a samo formalno

kajti nihče od njih se ni tako vedel

	Gorazd se je "zagrebel" in prvi prišel skozi vrata v katera smo "buljili" vsi		Drugo mesto si je priboril Erlend
	Sašo in Andreja sta prišla skupaj, kar je lepo, kot je lepo, da je Sašo poskrbel še za Andrejino prtljago. Če bi jo pa še spustil predse, bi bil pa že res gentleman "par excellence"		Ko je prišel Bruno, je bila pred njim že prava gneča ...
	... in je kar nekaj časa ostal v prvem planu, Boštjan pa v njegovi senci		Ste pričakovali kaj drugega kot nasmejan obraz?
	Ernest je bil najprej videti nekoliko zadržan kot vedno, malce pa tudi presenečen		Boštjan in 18 let + 1 dan stari Zlatko tudi nista še povsem dojela, kaj počne ta množica pred njima
	Goran je bil najprej zelo resen, zato pa je bila v ozadju prešerno nasmejana Polona		Igorjeva čestitka je pa tudi Gorana "omehčala"
	Janez tudi ni mislil, da nas bo toliko		... še manj se mu je pa sanjalo, kaj v ozadju naklepa Marko s sireno
			Prvi golgeter Paraolimpiade Ivan in Igor
	Če je kdo pričakoval, da bo Helena skozi vrata prikorakala brez raglje, se je seveda krepko motil...		.. še bolj pa so se motili tisti, ki so mislili, da ne bo tudi preverila, če še deluje
	...nismo pa slišali, kaj sta si z Igorjem šepnila za šopkom		Srečko je Polono spustil naprej, pa zato ni ostal brez obveznega nageljna
	Branko je bil sicer obveščen, da nas ni malo, toliko nas pa najbrž vseeno ni pričakoval		... kot da Danici ni povsem zaupal, je raje kontroliral pripenjanje
			Franjo se je začel smejati takoj po osvojeni medalji - pa se še ni nehal
	Zresnil se je šele, ko je bil Igor sicer samo radoveden, kako izgleda medalja - videti je, da mu Franjo ni čisto zaupal, da je res le "firbčen"		Tudi drugi srebrni junak, ki je prišel pred množico, se še ni mogel ločiti od raglje

Naši športni junaki so iz Sydneya pripotovali ob predvidenem času in čeprav je bilo za njimi skoraj 30-urno potovanje z letalom, nihče ni kazal znakov utrujenosti.

Za čisto posebno vzdušje s pesmijo in bučnim navijanjem pa so poskrbeli navijači Marka Severja, ki se jih je s Primorske pripeljalo poln avtobus.

Slavnostnega sprejema so se poleg številnih sorodnikov in znancev ter prijateljev naših dveh junakinj in petnajstih junakov udeležili tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije (mag. Janez Kocjančič, Tjaša Andree-Prosenc in Miro Cerar), ministrstva za šolstvo in šport (dr. Alex Leo Vest) ter predstavniki številnih invalidskih organizacij.

Paraolimpijce je v svečanim nagovorom v uvodu tiskovne konference pozdravil Jože Okoren, potem pa jih je prepustil novinarjem in snemalcem. Ti so seveda največ časa namenili dobitnikom medalj in vodstvu reprezentance, toda pozornosti so bili deležni prav vsi.

Edo 

	Okrog Dragice je bila pa največja gneča in tega je bila nadvse vesela		Janez pa nič manj! tule je odzdravljal kar tako in vsem naenkrat
	Gasilska slika junakov med junaki...		V gneči nikakor ni bilo mogoče ujeti vseh štirih hkrati...
	... če ni bilo hujšega, je bil pa kdo "obglavljen"		potem pa so se razvrstili, kot je treba za tako priložnost -  in se celo nasmehnili ter pokazali medalje ... eni malo bolj drugi malo manj visoko
Takole smo jih pa potem "postrojili" po točno določenem protokolu in čeprav je bilo za njimi naporno in dolga potovanje, so zelo zbrano poslušali "mašo"
	Dragica med intervjujem - priznala je, da ni najbolj zadovoljna in pol ji je odpuščeno		Kot bi gledal zviška, čeprav njemu to sploh ni podobno...
	Nosilce medalj so si novinarji kar podajali - in Franjo je vsak intervju vzel nadvse resno - in tudi on je zatrdil, da bo naslednjič še bolje		... le razmišljal je, kaj bo povedal radovednim novinarjem
			Narobe svet. Kar naenkrat oni ploskajo. Hvala, prijatelji - tega pa jaz ne bom nikoli pozabil!
	Se je Dani tako globoko zamislil ali le podpira težko glavo?		Tudi pri Poloni bi lahko ugibali podobno kot pri Daniju - je pa še tretja možnost
	Nekateri so se pa še malce globlje zamislili, a če se vam zdi, da je zadremal, se motite		Tudi Marko je sprejemal neštete čestitke ob svojem prvem nastopu na Paraolimpijskih igrah

 
Medtem ko so oni umirjeno klepetali o bolj ali manj pomembnih rečeh...

...so Markovi navijači precej bolj bučno preganjali napetost

in si dajali duška, hkrati pa poskrbeli za pravo vzdušje

Ko je prišel pa njihov junak,

so pa čisto "ponoreli"

a jim tudi Marko ni ostal dolžan

in je odgovoril s svojim "orožjem"

Tole vzdušje mu bo pa najbrž res ostalo v spominu za vedno!

Aleks - tako prikupno zmeden

Edino tule je bila malce presenečena, ko sem jo "ujel"

Tudi Brane ni mogel naprej, dokler niso spraznil "ceste" pred njim

Andreja vesela, da je po naporni poti spet na trdnih tleh 

Čestitke so deževale kar iz gneče.
Dame imajo seveda prednost...

...zato je moral Janez počakati, da je prišel na vrsto

Tule je Zlatko še pri "polni zavesti" ...

... potem ga je pa malce zvilo

Viki se pa ni dal
in Andreja prav tako ne!

Ljubljana
31.10.2000

Lepše Polona tega ne bi mogla zapisati, zato sem jo kar citiral.

Toda poleg vseh 17 junakinj in junakov, ki so več kot dostojno zastopali Slovenijo na XI. Paraolimpijskih igrah, ki so se tako srčno borili in vzpodbujali drug drugega, prihaja na brniško letališče danes tudi ekipa njihovih prizadevnih trenerjev, pa njihov vodja Branko in zdravnica Helena (ki je v Sydneyu poleg svojega osnovnega poslanstva odlično odigrala vsaj še dve vlogi).