|
Zgodovina letalstva v Zasavju sega v obdobje
pred drugo svetovno vojno. Takratni
prebivalci Zasavja so se ukvarjali predvsem
z modelarstvom in drsalnim jadralstvom. Da
je bila pa sla po letenju od nekdaj prisotna
v mladini vpeti med strme stene kanjona
priča dejstvo, da se je prvega sestanka
Aeroklub Trbovlje leta 1939 udeležilo kar
petdeset mladcev in mladenk.
(Karikatura je nastala v obdobju
rivalstva med zmajarji in pristaši generalne
avijacije in prikazuje ustanovna člana Edija
Juvana in Alojza Završnika.)
Druga
svetovna vojna je seveda prinesla prekinitev
vseh sanj o letenju. V aprilskih borbah nad
Beogradom pa je na lovcu Me 109E padel Karel
Štrbenk iz Zagorja, ampak šele ko je
sestreli tri sovražnikova letala. Njegova
zgodba je ena izmed legend o pogumu,
zagrizenosti in brezupnosti borb slovenskih
pilotov lovcev nad Beogradom leta 1941.
 Po
vojni so delovali aeroklubi v vseh treh
dolinah Zasavja, a so bili ti očitno med
seboj nepovezani in so uživali le
kratkotrajna obdobja delovanja. Ena izmed
sedanjih dejavnosti kluba je tudi, da se
raziskuje zgodovina letalstva v Zasavju in
se ta zelo zanimiv del slovenske letalske
dediščine.
 Aeroklub Zagorje se je po
vojni večkrat preimenoval. Nazadnje v
Aeroklub Stane Kamnik konec petdesetih let.
Čeprav so se imena spreminjala je tipična
zasavska zavzetost ostajala ista. V povojnem
letalskem društvu so se ukvarjali predvsem z
modelarstvom, maketarstvom in padalstvom.
Pripravili so številne razstave in tudi
ekshibicijske nastope, kakršen je bil odskok
padalca nad Zagorjem leta 1949. Prve padalce
in jadralce so izurili dve leti prej. Takrat
so od Republiškega odbora za športno
letalstvo prejeli tudi nagrado kot najboljše
slovensko letalsko društvo, kar je bila za
tiste čase velika čast.
 Obstoječi
Aeroklub Zagorje je bil na pobudo motornih
zmajarjev ustanovljen 8. decembra 1990. Med
številnim članstvom jih je skoraj tretjina
pilotov v vojaških in civilnih letalskih
službah.
Začetki
so bili predvsem v znamenju gradnje
vzletišča na Ruardiju, ki ima zaenkrat 450
metrov dolgo vzletno stezo. Člani kluba so
si desetletje prizadevali za razširitev
steze in gradnjo dodatnih spremljevalnih
objektov. Za razliko od večine aeroklubov si
je Aeroklub Zagorje moral vzletno stezo
izdolbsti iz griča. Kljub temu je danes
vzletišče Ruardi eno izmed najbolj prijaznih
vzletišč v Sloveniji. Še pomembneje pa je,
da je vzletišče postalo neizbrisna stična
točka vseh ljubiteljev letalstva v Zasavju.
 Kajpak
se je v petnajstih letih razvijala tudi
tehnična plat Aerokluba. Medtem ko motornih
zmajev danes na vzletišču ni več se je pa
toliko bolj razvilo motorno letenje. Leta
1999 je klub pridobil drugo najstarejše
leteče letalo v Sloveniji PA-18-90
registracije S5-MBL. Leta 2005 pa je po
pogodbi z LZS in MORS v uporabo Aerokluba
Zagorje prešlo še letalo Utva-75
registracije S5-DCG. Več o naših letalih
izveste tukaj.
Seveda pa je na letališču še vedno Piper
Archer II Silva Strmljana, ki je bilo prvo
motorno letalo, ki je domovalo na Ruardiju.
 Dandanes
je Aeroklub Zagorje stičišče pilotov in
ljubiteljev letalstva, ki s skupnim znanjem,
talenti in izkušnjami uresničujejo tisto,
kar so bile pred petdesetimi, petnajstimi,
petimi leti samo sanje...sanje o letenju.
|
