|
Zgodovina
letalstva v Zasavju sega v obdobje pred drugo svetovno vojno.
Takratni prebivalci Zasavja so se ukvarjali predvsem z modelarstvom
in drsalnim jadralstvom. Da je bila pa sla po letenju od nekdaj
prisotna v mladini vpeti med strme stene kanjona priča dejstvo, da
se je prvega sestanka Aeroklub Trbovlje leta 1939 udeležilo kar
petdeset mladcev in mladenk.
(Karikatura je
nastala v obdobju rivalstva med zmajarji in pristaši generalne
avijacije in prikazuje ustanovna člana Edija Juvana in Alojza
Završnika.)
Druga svetovna vojna je
seveda prinesla prekinitev vseh sanj o letenju. V aprilskih borbah
nad Beogradom pa je na lovcu Me 109E padel Karel Štrbenk iz Zagorja,
ampak šele ko je sestreli tri sovražnikova letala. Njegova zgodba je
ena izmed legend o pogumu, zagrizenosti in brezupnosti borb
slovenskih pilotov lovcev nad Beogradom leta 1941.
 Po vojni so delovali
aeroklubi v vseh treh dolinah Zasavja, a so bili ti očitno med seboj
nepovezani in so uživali le kratkotrajna obdobja delovanja. Ena izmed
sedanjih dejavnosti kluba je tudi, da se raziskuje zgodovina
letalstva v Zasavju in se ta zelo zanimiv del slovenske letalske
dediščine.
 Aeroklub Zagorje se je po
vojni večkrat preimenoval. Nazadnje v Aeroklub Stane Kamnik konec
petdesetih let. Čeprav so se imena spreminjala je tipična zasavska
zavzetost ostajala ista. V povojnem letalskem društvu so se
ukvarjali predvsem z modelarstvom, maketarstvom in padalstvom.
Pripravili so številne razstave in tudi ekshibicijske nastope,
kakršen je bil odskok padalca nad Zagorjem leta 1949. Prve padalce
in jadralce so izurili dve leti prej. Takrat so od Republiškega
odbora za športno letalstvo prejeli tudi nagrado kot najboljše
slovensko letalsko društvo, kar je bila za tiste čase velika čast.
 Obstoječi Aeroklub
Zagorje je bil na pobudo motornih zmajarjev ustanovljen 8. decembra
1990. Med številnim članstvom jih je skoraj tretjina pilotov v
vojaških in civilnih letalskih službah.
Začetki so bili predvsem
v znamenju gradnje vzletišča na Ruardiju, ki ima zaenkrat 450 metrov
dolgo vzletno stezo. Člani kluba so si desetletje prizadevali za
razširitev steze in gradnjo dodatnih spremljevalnih objektov. Za
razliko od večine aeroklubov si je Aeroklub Zagorje moral vzletno
stezo izdolbsti iz griča. Kljub temu je danes vzletišče Ruardi eno
izmed najbolj prijaznih vzletišč v Sloveniji. Še pomembneje pa je,
da je vzletišče postalo neizbrisna stična točka vseh ljubiteljev
letalstva v Zasavju.
 Kajpak se je v petnajstih
letih razvijala tudi tehnična plat Aerokluba. Medtem ko motornih
zmajev danes na vzletišču ni več se je pa toliko bolj razvilo
motorno letenje. Leta 1999 je klub pridobil drugo najstarejše leteče
letalo v Sloveniji PA-18-90 registracije S5-MBL. Leta 2005 pa je po
pogodbi z LZS in MORS v uporabo Aerokluba Zagorje prešlo še letalo
Utva-75 registracije S5-DCG. Več o naših letalih izveste
tukaj.
Seveda pa je na letališču
še vedno Piper Archer II Silva Strmljana, ki je bilo prvo motorno
letalo, ki je domovalo na Ruardiju.
 Dandanes je Aeroklub
Zagorje stičišče pilotov in ljubiteljev letalstva, ki s skupnim
znanjem, talenti in izkušnjami uresničujejo tisto, kar so bile pred
petdesetimi, petnajstimi, petimi leti samo sanje...sanje o letenju. |
