Sorry, your browser doesn't support Java(tm).

domače novice

tuje novice

Sydney 2000

naši olimpijci

spored na OI

TV prenosi

OI - novice

GP - Zlata liga

državni prvaki

portret meseca

mladi talenti

klubi - društva

rekordi

koledar AZS

koledar IAAF

rezultati

rekreacija

Poglejte VIDEO posnetek tiskovne konference

Pridružite se LIVE CHAT-u z Merlene Ottey

Watch her Press Conference VIDEO

Join our LIVE CHAT with Merlene Ottey

Bruselj, 26. avgust

V ženskem teku na 100 m ni nihče dvomil, da bo zmagala Marion Jones in tako je tudi bilo, toda gneča na cilju je bila tokrat kar precejšnja. Precej podobno bo najbrž tudi na Olimpiadi v Sydneyu, saj je v boj za odličja sposobna vmešati še marsikakšna atletinja.

Jonesova je tekla 10.83, druga je bila Sevatheda Fynes z 11.08, tretja Debbie Fergusson z 11.11, četrta Tanya Lawrence z 11.15, peta Inger Miller z 11.17 in šesta Merlene Ottey z 11.18. (kar tri tekačice, ki so po rodu z Jamajke!)

V teku na 400 m je Avstralka Cathy Freeman (levo) prav tako že nekaj časa nepremagljiva, toda Ana Gabriela Guevara se ji vse bolj približuje. Tokrat je za Freemanovo, ki je tekla 49.78, zaostala za 43 stotink sekunde - tekla je 50.21 in prehitela celo tako znana imena kot so Falilat Ogunkoya (50.49), Sandie Richards (50.50) in Katherine Merry (50.56). Napovedi njenega trenerja Raula Barede se ne le uresničujejo, ampak jih Ana celo prehiteva. Njena izjemno odmevna zmaga v Londonu in tokratni tek le potrjujeta, da bo Ana v Sydneyu zares sposobna zmešati štrene favoritinjam.

Tek na 800 m je tudi tokrat dobila Maria Mutola (levo) z zelo dobrim rezultatom (1:58.06), medtem ko je bila druga Laetitia Vriesde z1:58.62, šele tretja pa Hasna Benhasi z 1:59.75. V takšni konkurenci bi imeli tudi naši najboljši tekačici na 800 m, Brigita Langerholc in Jolanda Čeplak kaj iskati in verjetno bi lahko vsaj potrdili A olimpijsko normo.

Tek na 1.500 m je brez težav dobila Carla Sacramento s časom 4:00.35. Presenečenje zadnjih nekaj mitingov, Romunka Violeta Szekely-Beclea pa je bila tokrat šele druga s 4:00.99.

V teku na 100 m z ovirami postaja vse bolj jasno, da ima naša rekorderka in zaenkrat še potencialna potnica v Sydney, Brigita Bukovec še kako prav, ko trdi, da bo za uvrstitev v finale na Olimpiadi treba teči kar blizu 12.70.

Gail Devers (desno) je seveda letos prva favoritinja, še posebej potem, ko se ji ni uspelo uvrstiti v reprezentanco ZDA tudi v teku na 100 m. Kaže da jo je to še podžgalo, saj je znova dosegla izjemen rezultat: 12.53, pod 13 sekundami pa so tokrat tekle še štiri tekmovalke. Druga je bila Glorie Alozie z 12.71, tretja Jamajčanka Deloreen Enis-London z 12.79 in četrta Olga Šišigina z 12.82.

V metu kopja je prva favoritinja za zlato olimpijsko kolajno, svetovna rekorderka, Trine Hattestad zmagala z zelo dobrim metom (67,76 m), drugouvrščena Kubanka Osleidys Menendez pa je zaostala že za več kot 1 m (66,38 m).

V moškem teku na 100 m se je Maurice Greene (desno) znova na najlepši možen način oddolžil tistim, ki ne dvomijo vanj. Tekel je letos najboljši rezultat na svetu (9,88), medtem ko je Bernard Williams z 10.01 osvojil drugo mesto, Ato Boldon pa 10.02 tretje.

Tudi Michael Johnson je očitno saniral poškodbo stegenske mišice, saj je v teku na 400  z lahkoto opravil z vsemi nasprotniki. Zmagal je s časom 44.02 pred Angležem Markom Richardsonom (44.72) in Alejandrom Cardenasom iz Mehike, ki je tekel 45.29. Mark Richardson (levo) je tako v svojem prvem nastopu potem, ko so mu odpravili prepoved nastopanja zaradi jemanja nedovoljenih poživil, dokazal, da je izjemen tekač na 400 m - še posebej če je verjeti njegovi zgodbi, da je tokrat tekel skoraj brez pravega treninga.

Tek na 800 m pa je tokrat pomenil pravo senzacijo, kajti Danec Wilson Kipketer (desno) je doživel enega redkih porazov v zadnjem času, ko sicer nekoliko redkeje nastopa - s časom 1:44.00 je bil šele tretji. Zmago je slavil Djabir Said-Guerni z 1:43.25, drugo mesto pa je pripadlo Švicarju Andreju Bucherju (1:43.31).

V teku na 1 miljo presenečenj skoraj ni moglo biti, kajti nastopil je Hisham ElGuerrouj in zmagal. Njegov čas: 3:47.91. Drugi je bil Wiliam Chirchir s časom 3:48.23, tretji pa Benjamin Kipkurui s 3:49.34.

Poslastica večera je bil vsaj za Belgijce nastop njihovega šampiona Mohammeda Mourhita (levo), ki je ves pretekli teden samozavestno napovedoval nov evropski rekord v teku na 5.000 m. Napoved je tudi uresničil, pri tem pa so mu pomagali "zajci", s pomočjo katerih so tekači s prvima dvema kilometroma opravili izjemno dobro. tretji kilometer so potem tekli dokaj slabo, a sta nato Maročan Brahim Lahlafi in Mourhit (po rodu prav tako Maročan) pomagala drug drugemu in se izmenjavala v vodstvu ter na koncu oba dosegla zastavljena cilja: Mourhit je bil s časom 12:49.71 drugi, a je s tem vendarle izboljšal tri leta star evropski rekord, Lahlafi pa je z 12:49.21 izboljšal maroški državni rekord.

Tek na 10 km je po pričakovanjih dobil Kenijec Paul Tergat (levo), ki je prav na tem stadionu pred 3 leti postavil svetovni rekord. Tokrat je sicer tekel le 27:03.87, a je to zadoščalo za zmago pred rojakoma Felixom Limo (27:04.54) in Patrickom Ivutijem (27:09.79).

Pravo senzacijo in veliko razočaranje pa je gledalcem in samemu sebi znova pripravil mož Marion Jones, C. J. Hunter, ki je v metu krogle zasedel šele tretje mesto z zanj zares povprečnim metom: 20,80 m). Zmaga je znova pripadla njegovemu rojaku in državnemu prvaku Adamu Nelsonu z metom 21,58 m, drugi pa je bil Ukrajinec Jurij Belonog z 21,10 m.

V metu diska je še eno zmago v niz zadnjih uspehov dodal Virgilius Alekna (desno spodaj) z metom 68,06 m, drugi je bil Južnoafričan Frantz Kruger z metom 66,82 m, tretji pa Američan Anthony Washington 65,90 m).

Zmaga v teku na 110 m z ovirami je tokrat tudi odšla v Južno Afriko k Lllewellynu Herbertsu - tekel je 48.30, le 3 stotinke slabši je bil Američan Angelo Taylor, ki je osvojil drugo mesto z 48.33, tretji pa je v cilj pritekel Zambijec Samuel Matete.

Stockholm, 20. avgust

Predstavniki atletskih zvez Švedske, Danske in Norveške so ogorčeni predvsem zato, ker menijo, da takšno pojasnilo, s kakršnim je IAAF pospremila svojo odločitev o prepolovitvi kazni Sotomayorju, ni ustrezno in da nikakor ne more biti "pomiloščen" samo zato, ker je izjemen in slaven atlet.

"Bili smo si popolnoma enotni v stališču, da s takšno razlago ni moč opravičiti z ničemer utemeljenega ravnanja IAAF", je dejal predsednik švedske atletske zveze Bengt Westerberg.

Dvakratni svetovni prvak, svetovni rekorder in Olimpijski zmagovalec 1992 je potem, ko so mu dokazali jemanje kokaina, na Pan Ameriških igrah lani v Winnipegu v Kanadi izgubil zlato medaljo - temu pa je sledila še dveletna prepoved nastopanja na uradnih tekmovanjih pod okriljem IAAF.

32-letni Sotomayor je medtem doma, na Kubi redno treniral in se nemoteno pripravljal za nastope, ki so mu jih pred kratkim ponovno dovolili in mu tako tudi omogočili nastop v Sydneyu.

Toda prav razlaga tega nepričakovanega znižanja kazni, češ da gre za izjemne okoliščine in vzorno 15-letno kariero, se skandinavcem zdi najbolj sporna.

"Soglasni smo bili tudi v odločitvi, da pošljemo uraden protest IAAF in izrazimo naše nezadovoljstvo nad odločitvijo", je dodala Anne Thidemann, predsednica norveške zveze in kot je potrdil generalni sekretar finske atletske zveze Antti Pihlakoski, se bodo po vsej verjetnosti tudi oni pridružili protestu.

Sotomayorju (posredno pa tudi IAAF) nordijci očitajo predvsem ignoriranje še dveh dodatnih pozitivnih testov (tudi tokrat je bil "v igri" kokain) in to je le dva dni po objavi "pomilostitve" povedal javnosti kar sam podpredsednik IAAF Arne Ljungqvist, ko je dejal: "Vem, da je Sotomayor še nekajkrat pozitiven (tudi izven tekmovanja) in zato menim, da bi morala prepoved nastopanja veljati še naprej". Ker je Ljungqvist zdravnik, specialst in eden glavnih strokovnjakov IAAF za borbo proti dopingu, hkrati pa še član Mednarodnega Olimpijskega komiteja, ima izjava posebno težo.

Žal pa po pravilih IAAF niti dokazano jemanje kokaina (če gre za teste izven tekmovanj) ni sporno, komisija pri Mednarodni atletski zvezi o tem sploh ni bila obveščena! Vam je kaj jasno?

Protestu se je, kritičen do odločitve IAAF, pridružil med drugimi tudi nekdanji svetovni rekorder (pred Sotomayorjem do leta 1988), Šved Patrick Sjoeberg: "Če ti je bilo dokazano jemanje nedovoljenih poživil in si bil kaznovan, ne bi smel biti oproščen samo zato, ker si slaven atlet!"

VAŠE MNENJE

FORUM

ARHIV

TA TEDEN - DOMA

TA TEDEN - V TUJINI