| |
OD
DECEMBRA 1999 ČLAN DRŽAVNE REPREZENTANCE V KROSU
Robert
se je rodil 01.01.1975 v Ljubljani, živi pa v Prevojah pri Lukovici
12.
decembra je bilo v Velenju Evropsko prvenstvo v krosu in tam je kot član
slovenske državne reprezentance
nastopil tudi mladi atlet Robert Kotnik iz Prevoj. Tekmoval je skupaj z našimi
najboljšimi dolgoprogaši, kot so: Roman Kejžar, Jože Čeh, Igor Šalamun,
Aleš Tomič in Tone Kosmač in skušal naši članski ekipi zagotoviti čim
boljšo uvrstitev. Dosežki naših
šestih atletov na tokratnem prvenstvu sicer niso dosegli pričakovanj, celo
malce razočarali so sami sebe in navijače, toda tekmovali so na zares zahtevni
progi, kakršne nihče od njih ni bil vajen.
V državno
reprezentanco se je Robert dokončno uvrstil po uspehu na nedavnem državnem
prvenstvu (20.11.99), ko je v teku na 9.750 m dolgi progi dosegel odlično 3.
mesto s časom 35:06 (za zmagovalcem Čehom je zaostal 26 sekund, za drugouvrščenim
Šalamunom pa le za 6 sekund).
To pa ni
Robertovo edina odlična uvrstitev med našimi dolgoprogaši, saj je že 08.
maja letos v Novi Gorici na državnem prvenstvu na 10.000 m prav tako zasedel 3.
mesto, enako uvrstitev pa je dosegel tudi na 4. Ljubljanskem maratonu, 24.
oktobra letos, ko je s časom 22:29 zaostal le za Jožetom Petkovškom in Markom
Gorencem (za zmagovalcem, klubskim kolegom Petkovškom je zaostal za 7, za
Gorencem pa le za 4 sekunde). Prav tako omembe vredni pa sta njegovi uvrstitvi
na obeh Maratonih Treh src, na katerih je doslej sodeloval, saj je bil tudi tam
enkrat tretji, enkrat pa je zmagal, obakrat na progi, dolgi 10 km. Svojo dobro
formo je potrdil tudi na zadnjem Teku za krof,
03.10. letos v Krašnji, ko je vse od začetka prepričljivo vodil, a si
je zmago vendarle zagotovil šele z odločnim šprintom v zadnjih metrih, ko je
ugnal Zdravka Volkarja.
Vsi ti uspehi ga
uvrščajo med naše najbolj obetavne tekače na dolgih progah, še posebej, če
upoštevamo, da bo takoj po prehodu v novo tisočletje dopolnil šele 25 let –
z atletiko pa se resno ukvarja komajda dobri 2 leti! Začel je namreč šele
leta 1997 in od tedaj je tudi član AK ŽAK iz Ljubljane.
Ko sva se
pogovarjala o njegovih načrtih in željah, je nekajkrat poudaril, da se šele
sedaj, ko mu pomaga in ga strokovno usmerja njegov trener Igor Kogoj, nekdaj naš
znani triatlonec, počuti dovolj sposobnega in predvsem dovolj samozavestnega,
da si upa smelo načrtovati svojo kariero
Robertovi cilji
vnaprej pa so še nekoliko bolj smeli, saj je trdno odločen, da bo nastopil
tudi na naslednjih Olimpijskih igrah – leta 2004. Prva resnejša preizkušnja
njegove forme pa bo najverjetneje Študentsko svetovno prvenstvo v krosu, ki bo
marca letos v Jeni, Nemčija. Napredek, ki ga je dosegel predvsem v zadnji
sezoni, je dovolj trdna podlaga za tako pogumne načrte, Robertova neomajna
volja pa prav tako vliva zaupanje.
Toda medtem, ko
zaključuje študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ga tarejo podobne skrbi kot vse naše
športnike, posebno še atlete. Ne ve namreč, kako in od kod zagotoviti
sredstva za nemoten in kakovosten trening, kajti sponzorje naši atleti komajda
najdejo, ne glede na to, kako obetavni so. Zato upa, da se bo našla kakršnakoli
rešitev za skromno pomoč, morda tudi v okviru občinskega proračuna, kajti
teku in svojim načrtom se ne namerava odreči. Bil pa že čas, da se s pomočjo
takšnim športnikom, skorajda samorastnikom, izkažejo tudi podjetniki iz širše
okolice – primeren okvir bi lahko bilo kar območje nekdanje domžalske občine,
saj jo ti fantje in dekleta dostojno predstavljajo.
Ob Darji Kokalj
je to že drugi mlad in obetaven tekač na dolge proge iz občine Lukovica in
prav bi bilo, če bi tudi njemu lahko priskočili na pomoč. Obrestovalo se bo
njemu in nam.
Edo Bogataj
Nazaj
na vrh
|