Finale teka na 100 m

Na teh Olimpijskih igrah se je že drugič v karierah  Merlene Ottey in Gail Devers v njunih medsebojnih obračunih na velikih tekmovanjih zgodilo, da je fotofiniš odločal o zmagovalki (prvič je bilo tako leta  1993 na Svetovnem prvenstvu v Stuttgartu v Nemčiji). In že drugič je bila kot zmagovalka določena Gail Devers - zmagala pa je (tudi že drugč!) le za nekaj tisočink sekunde.

V finalnem teku je Deversova štartala najhitreje med vsemi tekmovalkami, Merlene Ottey pa je bila na štartu več kot meter za njo, toda v zadnjih 20 m je Merlene izjemno pospešila in ujela Deversovo prav na ciljni črti, kjer so obema uradno izmerili čas 10.94 sekunde.

Po ogledu fotofiniša so uradniki odločili, da je zmagovalka Gail Devers in to zato, ker je z glavo prej prečkala ciljno črto kot Merlene in ne z zgornjim delom telesa, kot to velevajo pravila.

Po natančnem pregledu fotofiniša in po glasovanju so sodniki v Atlanti vseeno kot zmagovalko proglasili Gail Devers, rezultat obeh pa sta ostala enaka - in Merlene je hočeš nočeš morala sprejeti srebrno medaljo, kar je bilo nenazadnje vseeno bolje od njenih dotedanjih dosežkov na Olimpiadah - dotlej je imela namreč že štiri Olimpijske medalje, vse štiri, ki jih je osvojila med leti 1980 in 1992, pa so bile bronaste.

REZULTATI:

100 m finale (hitrost vetra -0.7):
1. Gail Devers ZDA - 10.94 s
2. Merlene Ottey JAM - 10.94 s
3. Gwen Torrence ZDA - 10.96 s
4. Chandra Sturrup JAM - 11.00 s
5. Marina Trandenkova SND - 11.06 s
6. Natalia Voronova SND - 11.10 s
7. Mary Onyali  NIG - 11.13 sec.
8. Zhanna Pintusevich UKR - 11.14 s

100 m

Po vsem stresu, ki ga je morala občutiti po vseh mogočih in nemogočih kombinacijah v jamajški zvezi in znotraj ekipe ter debatah okrog njenega izbora za tek na 100 m, je Merlene Ottey naravnost impresionirala vse prisotne že po prvih tekih na svoji 6. Olimpijasi. Pretekmovanje je prepričljivo dobila s časom 11.24, četrtfinalni teka pa je odtekla še bolje: 11.08. Še bolj je osupnila vse konkurentkeza medaljo, ko je v polfinalu zmagala z 11.22 sekunde ter se tako pri 40 letih uvrstila v olimpijski finale - preprosto fantastično!!! To je namreč še en neverjeten podvig v seriji "svetovnih rekordov" Merlene Ottey, ki je tudi edinstven v svetu atletike nasploh - doslej namreč še ni bilo atleta ali atletinje, ki bi se pri polnih 40 letih uvrstil v Olimpijski finalni tek na 100 m. In ga najbrž nikoli več ne bo. Kaj lahko pa se zgodi, da bo Merlene ta svoj zares neverjeten rekord v Atenah 2004 še popravila!

V finalu je na štarterjev znak najbolj reagirala Tanya Lawrence, a jo je kmalu prehitela Marion Jones, nato pa še Grkinja Ekaterini Thanou, toda Tany Lawrence je kljub temu na koncu s časom 11.18 za samo pičlo stotinko sekunde prehitela rojakinjo Merlene Ottey in ji "odvzela" bronasto medaljo.

Marion Jones je zmagala prepričljivo z izrednim časom 10.75, medtem ko je Ekaterini Thanou osvojila srebro s časom 11.12. Prva, ki je čestitala Tanyi Lawrence je bila prav Merlene Ottey.

"Prišla je k meni, mi stisnila roko in rekla: Odlično si opravila!", je po teku razlagala vsa sijoča Tanya.

Merlene je po finalnem teku izjavila:""Eden ali dva teka sta čisto dovolj zame, opraviti štiri teke pa je zares ubijalsko! Poskusila sem. Zares sem lepo napredovala. Seveda bi bila nadvse vesela, če bi se lahko pomaknila še za mesto ali dve višje, toda to se preprosto ni zgodilo! Toda biti četrti na Olimpiadi je - upoštevaje vse okoliščine -  zares fantastičen dosežek. Izgubila sem eno tekmovalno sezono, toda zame je bil zares čisto poseben izziv vrniti se in znova tekmovati z dekleti, ki so hitrejša od mene. Naredila sem, kar je bilo v moji moči!", nato pe je nadaljevala: "Pred dvema mesecema in pol sploh nisem mislila, da bom nastopila v Sydneyu. Še tega si nisem upala pomisliti, da bom sploh še tekmovala. Zato sem bila zares vesela, da sem dobila priložnost in da sem lahko tukaj znova nastopila.

V nekem trenutku sem pomislila: 'Da bi se tukaj, med temi dekleti  uvrstila v finale, bi bilo skoraj nemogoče!'

Glede svoje odločitve, pri kateri je trmasto vztrajala kljub nasprotovanju vodstva ekipe in celo trenerja reprezentance, je rekla: "Upam ,da so spoznali, da so bili v zmoti! To je bila prava izbira, saj je na koncu edino Jamajka doživela, da je imela kar trojico tekmovalk v finalu - med najboljšimi torej!"

Glede Marion Jones pa je Merlene rekla: "Marion je zares razred zase in prava škoda je, da ni nobene, ki bi jo lahko resneje ogrozila!"

REZULTATI:

100 metre final (wind speed -0.5):
1. Marion Jones 10.75 s
2. Ekaterini Thanou 11.12 s
3. Tanya Lawrence 11.18 s
4. Merlene Ottey 11.19 s
5. Zhanna Pintusevich 11.20 s
6. Chandra Sturrup 11.21 s
7. Sevatheda Fynes 11.22 s
8. Debbie Ferguson 11.29 s

200 m

Čeprav je Merlene poprej uspešno sodelovala v že kar 5 zaporednih Olimpijskih finalnih tekih (1980-1996) na 200 m, se je Merlene Ottey odločila, da tokrat ne bo tekla na tej razdalji. Tako je finalni tek na 200 m dobila Marion Jones pred dvema dekletoma, ki sta svoji olimpijski posamični medalji osvojili prvič v karieri: Pauline Davis-Thompson (Bahami) in Susanthika Jayesinghe (Sri Lanka).

200 m finale (hitrost vetra  )
1. Marion Jones 21.85 s
2. Pauline Davis-Thompson 22.27 s
3. Susanthika Jayesinghe 22.28 s
4. Beverly McDonald 22.35 s
5. Debbie Ferguson 22.37 s
6. Melinda Gainsford-Taylor 22.42 s
7. Cathy Freeman 22.53 s
8. Zhanna Pintusevich 22.66 s

Ko je maja 2002 Merlene prejela slovensko državljanstvo, je v enem številnih intervjujev med drugim rekla, da sicer ničesar posebej ne načrtuje, da pa je zanesljivo le, da po Olimpiadi v Atenah leta 2004 ne bo več nastopala kot šprinterka...

Dovolj zgovorno?