NOVO! NOVO!

domače novice

tuje novice

naši olimpijci

GP - Zlata liga

državni prvaki

portret meseca

mladi talenti

klubi - društva

rekordi

koledar AZS

koledar IAAF

rezultati

rekreacija

NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO

Atletske strani, kot ste jih bili vajeni doslej, počasi opuščamo oz. jih preoblikujemo.

V naslednjih dneh, dokler strani v celoti ne preoblikujemo, boste tu še vedno lahko pregledovali vso vsebino, vendar tukaj podatki ne bodo več ažurirani - sicer pa je že poskrbljeno, da boste po 30 sekundah samodejno preusmerjeni na nove strani.

Če pa želite takoj preiti na naše nove strani, kliknite tukaj!

Urednik & webmaster: Edvard Bogataj

Velenjčanka Jolanda Čeplak je na evropskem prvenstvu v atletiki v Munchnu (od 6. do 11. avgusta) potrdila svoj svetovni zvezdniški status v kraljici športov, ki si ga je prigarala 3. marca letos na dvoranskem EP na Dunaju z zlatom in svetovnim dvoranskim rekordom v teku na 800 metrov. V četrtek, 8. avgusta, je v bavarski prestolnici osvojila zlato medaljo, šesto odličje in šele drugo zlato za slovensko atletiko na dosedanjih 18. prvenstvih Stare celine na prostem.

Čeplakova je vodila od starta do cilja in brez težav z 1:57,65 opravičila vlogo prve faviritinje ter slavila pred Španko Mayte Martinez (1:58,86) in Britanko Kelly Holmes (1:59,86). Zlato odličje je Čeplakovi nato v četrtek ob 21.45 uri izročil podpredsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Janez Aljančič, ki je tudi član predsedstva Evropske atletske zveze (EEA), nato pa so ob zvokih Zdravljice na drog dvignili slovensko trobojnico. To se je na EP v atletiki na prostem zgodilo le še leta 1994, ko je v Helsinkih zmagala Britta Bilač v skoku v višino (2,00 m).

Poleg Čeplakove je uspešno nastopila tudi Vrhničanka Alenka Bikar (Olimpija), ki se je uvrstila v finale tekov na 100 in 200 metrov ter zasedla osmi mesti. Polfinalna teka na 100 metrov in napredek v slovenskem šprintu sta potrdila tudi Rok Predanič (ŽAK), ki je finale zgrešil le za stotinko in dosegel deveti čas polfinala, ter Matic Osovnikar (ŽAK). Žal pa se štafeta, ki je imela sedmi evropski čas sezone, ni prebila v finale.

S polfinalnim tekom je bila razočarana Brigita Langerholc, ki je sodila v širši krog favoritinj za visoka mesta v teku na 800 metrov, v zaključnem teku na pet kilometrov, kvalifikacij v tej disciplini ni bilo, je tekla Helena Javornik (Zreče), vendar je bila razočarana s časom in 14. mestom. Vsi ostali slovenski predstavniki so izpadli že v prvem krogu kvalifikacij, velika večina pa je bila povsem na repu že po prijavljenih časih sezone med udeleženci EP. Zato je bila napoved predsednika strokovnega sveta AZS, Branka Škofa, pred odhodom 23-ih tekmovalcev na EP, nastopil ni le Matic Šušteršič, ki je bil rezerva za štafeto, preveč optimistična. Napovedal je namreč sedem slovenskih finalnih uvrstitev, kar je že na seji upravnega zbora AZS predsednik atletske organizacije Roman Jakič ocenil kot fantastičen uspeh. Posebej v luči dejstva, da se je po razpadu vzhodnega bloka, kjer so medalje osvajali s sistematično državno pomočjo (tudi nedovoljeno), ter z ostrejšimi ter pogostejšimi dopinškimi testi kakovostni vrh evropske atletike zelo razširil.

"Celo nekdanje atletske velesile, kot so Italija, Romunija, Bolgarija, Francija, so izredno zadovoljne z vsako uvrstitvijo v finale in z vsakim odličjem, pred slabim desetletjem pa so preštevale le zlate medalje," je pojasnil Aljančič in tako kot vodja slovenske reprezentance Boris Mikuž ugotovil: "Ponavljam znano dejstvo. Kdorkoli od slovenskih tekmovalcev ponovi najboljši rezultat sezone in se mu tudi približa, je visoko uvrščen."

Pred EP sta zaradi slabe forme nastopa odpovedali Novogoričanki Meta Mačus, ki po poškodbi ni prišla v formo, v kateri je bila tedaj, ko je postavila državni rekord, ter Teja Melink, prav tako zaradi slabe forme v skoku s palico. Ta dva primera je Aljančič označil kot pravilen, profesionalen ter pošten pristop. "Vsi slovenski predstavniki, ki so bili na EP, so izpolnili norme za EP in če bi jih ponovili na prvenstvu, bi bili v samem vrhu. Seveda je od vseh to nemogoče pričakovati, toda med sezono je potrebno delati na tem, da bi atleti čimbolje nastopili na največji tekmi (OI, SP, EP). To mora biti vrhunec sezone. Ko se izpolni norma, je to le prva etapa, stopnica na poti do vrhunske uvrstitve. Za mnoge pa je bila že norma končni cilj. Menim, da so za tak pogled krivi predvsem trenerji, ki gradijo rezultate in filozofijo tekmovalcev," je menil Mikuž.

Slovenski predstavniki so na tem EP izboljšali najvišje uvrstitve na prejšnjem EP leta 1998 v Budimpešti, kjer je bila srebrna Brigita Bukovec na 100 metrov ovire, Gregor Cankar, ki je po novem izpadu v kvalifikacijah na tem EP napovedal celo možnost, da bi atletiko v naslednji sezoni potisnil na stranski tir, pa je bil šesti v skoku v daljavo. Tretjo slovensko finalno uvrstitev si je v madžarski prestolnici presenetljivo priskakal tudi Jure Rovan, ki je bil v skoku s palico deveti. Tedaj se je slovenska atletika prvič množičneje predstavila na velikem tekmovanju, nastopilo je namreč 22 tekmovalcev. "Pred EP v Munchnu sem imel tudi sam pomislek, da je naša ekipa preveč obsežna. Kolegi iz drugih držav v vodstvu EAA pa so nam čestitali, tudi predsednik evropske zveze Švicar Hansjoerg Wirtz. Dejal je, da je njegova država na prvenstvo prišla le z desetimi atleti, ker jih je le toliko doseglo norme EAA. Slovenija je namreč glede na število prebivalcev daleč pred vsemi državami Stare celine z doseženimi noramami. Takih je bilo kar 28. V delu ekipe pa se žal drži slaba filozofija še iz bivše države Jugoslavije, da je že sam nastop na EP dovolj. Menim, da bi moral biti motiv tudi uvrstitev v okviru sposobnosti, drugače se nepravilno opravlja proces treninga," je ocenil Aljančič.

"Mislim, da moramo biti v celoti zadovoljni s slovenskim nastopom v Munchnu. Pri tako veliki udeležbi, imeli smo 23 tekmovalcev, se mnogim ne posreči doseči želenega. Slovenska atletika je postala priznana v evropskem merilu, ne le zaradi kolajne Čeplakove in dveh finalnih uvrstitev Bikarjeve. Govoril sem tudi s svojimi kolegi v vodstvu EAA in nekateri se niso mogli načuditi, kako nam uspe dosegati take rezultate, če nas je le dva milijona, nekaj več, kot je meščanov Munchna. Seveda smo si nekateri potihoma želeli več, toda kdor sedaj ni zadovoljen, si ni zastavil realnih ciljev," je pojasnil Aljančič in posebej ocenil tudi odstop Boštjana Buča v teku na 3000 m zapreke: "Četudi se mu tek ni posrečil, ni bilo primerno, da je odstopil, ne glede na razloge. To bi bilo opravičljivo le v primeru hude poškodbe. On pa je odstopil in nato tekel v nasprotno smer od ostalih proti slačilnicam. Če bi se to primerilo na evropskem reprezentančnem pokalu, bi ekipo oškodoval za dragocene točke v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci," je povedal Aljančič.

Velika večina slovenskih atletov in atletinj nima možnosti, da bi nastopila na največjih tekmovanjih na tujem, saj je na Zlati ligi in velikih nagradah prve in druge kategorije le osem stez na krajših razdaljah ter nekaj več tekmovalcev v drugih disciplinah, prostor pa je rezerviran le za največje zvezdnike svetovne atletike. Letos so poleg Čeplakove in Langerholčeve na največjih tekmah nastope zabeležili le še Rožle Prezelj (višina), Sonja Roman (1500 m) in Helena Javornik (dolge proge). "Aletika je "šov", ki se plačuje, najbolje tiste, ki so odlični na velikih tekmah. Tako lahko ti nastopajo tudi na največjih mitingih. Večina naših nastopa na manjših mitingih v sosednjih državah. Menim, da bi morali pozorneje izbirati tekmovanja, obenem pa bi morali imeti plane nastopov narejene že pred sezono, ne pa da se dogovarjajo za tekme 14 dni pred njimi. Atleti in trenerji morajo razumeti, da morajo biti nastopi načrtovani že na začetku sezone. Pri nas tudi ni managerjev, ki bi resneje v tem pogledu skrbeli za atlete," je povedal Mikuž.

Skrbnejše in načrtnejše delo z moško šprintersko štafeto je dvignil slovensko raven tekov na 100 in 200 metrov, kar kažeta tudi dva polfinalna nastopa med posamezniki, žal pa je zaradi nesrečne druge predaje štafeta obtičala v kvalifikacijah. "Po štirih letih je štafeta že solidna, narediti pa bo treba še zadnji odločilni korak. Upam, da že na naslednji veliki tekmi. Prav zaradi štafete je slovenski šprint na bistveno višji ravni, podobno pa bi bilo potrebno storiti tudi v ženski šprinterski štafeti ter tudi v obeh štafetah na 400 m. Tako bi zaradi večje motivacije na treningih dobili šest do osem slovenskih atletov na omenjenih razdaljah, ki bi se merili za mesto med najboljšo četverico," je dejal Aljančič.

Slovenska atletika se je z novim vodstvom preoblikovala, od nove organiziranosti pa nekateri veliko pričakujejo, drugi pa menijo, da ne bo uspešna. O tem je Aljančič dejal: "S spremembo statuta in pravilnikov AZS smo strokovnjakom prepustili odločitve o strokovnih vprašanjih in lahko v tem pogledu delujejo povsem samostojno. Doslej so trdili, da se vodstvo preveč meša v strokovno delo. Upam, da bodo čimprej potegnili voz in to s skupinskim delom. Pri tem se pri nastopih reprezentance ne smemo ozirati na to, iz katerega kluba tekmovalec prihaja ali katerega trenerja ima. Le tako se bo povečal tudi učinek ekipe kot celote. Organizirane skupne priprave aprila so bile prvi korak v tej smeri, podobno pa tudi prve skupne priprave tik pred EP na Brdu pri Kranju. AZS je osnovala tudi ekspertno skupino strokovnjakov z različnih področij (trenerji, medicina, biomehanika..), ki jo vodi Srdjan Djordjevič. Tu smo odprli vrata za prenos znanj iz drugih področij in zato namenili tudi del denarja. Tudi ta skupina je še v povojih in upam, da bo že jeseni zaživela. S tem bi atleti v primeru težav na treningih in poškodb imeli takoj ustrezne in prave informacije, in se ne bo več dogajalo, da bi po 14 dni tekali od zdravnika do zdravnika ali drugih specialistov, da bi zvedeli za naravo poškodbe in način zdravljenja."


Slovenski dosežki na 18. evropskem prvenstvu v Munchnu:
ženske:
- v finalu:
1. Jolanda Čeplak (Velenje), 800 m, 1:57,65
(2. kv 2:01,98, 1. PF 2:00,37), 28 uvrščenih,
8. Alenka Bikar (Olimpija), 100 m, 11,63
(8. PF 11,37, 15. kv 11,49), 28 uvrščenih,
8. Alenka Bikar (Olimpija), 200 m, 23,37
(11. kv. 23,35, 8. PF 23,18), 25 uvrščenih,
14. Helena Javornik (Zreče), 5000 m, 16:06,32)

- polfinale:
10. Brigita Langerholc (Triglav), 800 m, 2:02,43,
(9. v kv.,2:03,14), 28 uvrščenih,

- izpadi v kvalifikacijah:
18. Anja Valant (Kladivar), troskok, 13,53, 23 uvrščenih,
22. Tina Čarman (Triglav), daljava, 6,03, 23 uvrščenih,
23. Andreja Ribač (Maribor 98), 13,05, 23 uvrščenih,
29. Helena Javornik (Zreče), 1500 m, 4:08,46, 32 uvrščenih,
30. Urša Beti (ŽAK), 100 m ovire, 13,69, 35 uvrščenih,
31. Sonja Roman (Pomurje), 1500 m, 4:19,87, 32 uvrščenih,

moški:
- v polfinalu:
9. Rok Predanič (ŽAK), 100 m, 10,33
(10. kv., 10,33), 45 uvrščenih,
16. Matic Osovnikar (ŽAK), 100 m, 10,49,
(15. v kv.,10,38), 45 uvrščenih,
- izpadli v kvalifikacijah:
11. štafeta 4 X 100 m (Rok Predanič, Matic Osovnikar, Boštjan Fridrih, Urban
Acman), 39,71, 13 uvrščenih,
15. Gregor Cankar (Novoles Dolenjske Toplice), daljava, 7,64, 20 uvrščenih,
15. Igor Primc (Krka Novo mesto), disk, 60,78, 28 uvrščenih,
16. Rožle Prezelj (Triglav), višina, 2,15, 21 uvrščenih,
18. Jure Rovan (Fit Brežice), palica, 5,25, 23 uvrščenih,
21. Boštjan Šimunič (Novoles Dolenjske Toplice), troskok, 15,64, 22 uvrščenih
21. Aleš Tomič (Portovald Novo mesto), 1500 m, 3:50,19, 21 uvrščenih,
25. Matija Šestak (ŽAK), 400 m, 46,97, 29 uvrščenih,
25. Primož Kozmus (Fit Brežice), kladivo, 72,60, 30 uvrščenih,
36. Boštjan Fridrih (Almond Slovenska Bistrica), 100 m, 10,59, 45 uvrščenih,
- odstop Boštjan Buč (Velenje), 3000 m zapreke,
- ni nastopil Matic Šušteršič (Olimpija), rezerva za štafeto.

Seznam osvojenih medalj po državah (po 46 odločitvah):
1. Rusija 7 9 8 24
2. Velika Britanija 7 1 6 14
3. Španija 6 3 6 15
4. Francija 4 1 3 8
5. Grčija 4 - 2 6
6. Švedska 3 1 1 5
7. Nemčija 2 9 7 18
8. Ukrajina 2 4 1 7
9. Madžarska 2 - 1 3
10. Poljska 1 1 4 6
11. Finska 1 1 1 3
12. Danska 1 1 - 2
. Romunija 1 1 - 2
. Češka 1 1 - 2
15. Italija 1 - 3 4
16. Slovenija 1 - - 1
. Turčija 1 - - 1
. Izrael 1 - - 1
19. Portugalska - 2 1 3
20. Belgija - 2 - 2
. Irska - 2 - 2
. Estonija - 2 - 2
23. Nizozemska - 1 - 1
. Latvija - 1 - 1
. Švica - 1 - 1
. Hrvaška - 1 - 1
. Litva - 1 - 1
28. Belorusija - - 1 1
. Bolgarija - - 1 1

Ženske:

100 m: Ekaterini Thanou (Grč) 11,10
200 m: Muriel Hurtis (Fra) 22,43
400 m: Olesja Zikina (Rus) 50,45
800 m: Jolanda Čeplak (Slo) 1:57,65
1.500 m: Sureyya Ayhan (Tur) 3:58,79
5.000 m: Marta Dominguez (Špa) 15:14,76
10.000 m: Paula Radcliffe (VBr) 30:01,09
maraton: Maria Guida (Ita) 2:26:05
100 m ovire: Glory Alozie (Špa) 12,73
400 m ovire: Ionela Tirlea (Rom) 54,95
4 x 100 m: Francija 42,46
4 x 400 m: Nemčija 3:25,10
hoja 20 km: Olimpiada Ivanova (Rus) 1:26:42
višina: Kajsa Bergqvist (Šve) 1,98 m
skok s palico: Svetlana Feofanova (Rus) 4,60 m
daljava: Tatjana Kotova (Rus) 6,85 m
troskok: Ashia Hansen (VBr) 15,00 m
krogla: Irina Koršenko (Rus) 20,64 m
disk: Ekaterini Vogoli (Grč) 64,31 m
kladivo: Olga Kuzencova (Rus) 72,94 m
kopje: Mirela Manjani (Grč) 67,47 m
sedmeroboj: Carolina Kluft (Šve) 6542 točk

Moški:

100 m: Dwain Chambers (VBr) 9,96
200 m: Kostantinos Kenteris (Grč) 19,85
400 m: Ingo Schultz (Nem) 45,14
800 m: Wilson Kipketer (Dan) 1:47,25
1.500 m: Mehdi Baala (Fra) 3:45,25
5.000 m: Alberto Garcia (Špa) 13:38,18
3.000 m zapreke: Antonio Jimenez (Špa) 8:24,34
10.000 m: Jose Manuel Martinez (Špa) 27:47,65
maraton: Janne Holmen (Fin) 2:12:14
110 m ovire: Colin Jackson (VBr) 13,11
400 m ovire: Stephane Diagana (Fra) 47,58
4 x 100 m: Velika Britanija 38,19
4 x 400 m: Velika Britanija 3:01,25
hoja 20 km: Francisco Fernandez (Špa) 1:18:37
hoja 50 km: Robert Korzeniowski (Pol) 3:36:39
višina: Jaroslav Ribakov (Rus) 2,31 m
skok s palico: Alex Averbuch (Izr) 5,85 m
daljava: Aleksej Lukaševič (Ukr) 8,08 m
troskok: Christian Olsson (Šve) 17,53 m
krogla: Juri Belonog (Ukr) 21,37 m
disk: Robert Fazekas (Mad) 68,83 m
kladivo: Adrian Annus (Mad) 81,17 m
kopje: Steve Backley (VBr) 88,54 m
deseteroboj: Roman Šebrle (Češ) 8800 točk

Objavljamo pregledno tabelo z osnovnimi podatki o tekmovalcih, njihovih nastopih in dosežkih. (povezava na tabelo je na sliki)

Tabelo bomo med prvenstvom sproti ažurirali.

S tiskovne konference na Brdu pri Kranju, 25. julija - Na EP v Muenchnu (od 6. do 11. avgusta) bo nastopilo 15 slovenskih atletov in 11 atletinj, celotna reprezentanca, ki bo najštevilčnejša na velikih tekmovanjih doslej, pa bo štela 26 športnikov, med njimi pa bo tudi prva favoritinja za zlato v teku na 800 metrov Jolanda Čeplak. Reprezentanco je potrdil upravni odbor (UO) AZS na Brdu pri Kranju, kjer potekajo zaključne priprave. V primeru, da bo kakšen atlet ali atletinja izpolnil normo za nastop do sobote, 27. julija, ga bodo prav tako prijavili za nastop v Muenchnu.
Praktično celotna slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na EP, se pripravlja na stadionu v Kranju in stanuje na Brdu pri Kranju. Na dan odprtih vrat AZS, kjer so se predstavniki javnosti srečali s tekmovalci in trenerji, so manjkali le svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov Jolanda Čeplak, ki se tako kot novopečeni slovenski rekorder na 3000 metrov zapreke Boštjan Buč pripravlja v domačem Velenju, Merlene Ottey, ki se je prvemu nastopu za slovensko državo zaradi poškodbe in operacije že pred časom odpovedala, ter Meta Mačus in Maja Nose. Ni bilo tudi Vrhničanke Alenke Bikar, ki se je vračala z mednarodnega mitinga IAAF v Solunu, kjer je v sredo zasedla četrto mesto. Štiridnevne priprave so AZS stale okrog dva milijona SIT.

Na seji UO so določili tudi vodstvo za EP in trenerje. Vodja bo Boris Mikuž, trenerji Slavko Malnar, Dobrivoje Vučkovič, Jure Kastelic, Srdjan Djordjevič, Albert Šoba, Milan Šimunič in Borit Podgornik. V medicinskem osebju so zdravnik Rastko Stok ter fizioterapevta Khalid Nasif in Marjan Ogorevc. Strokovni svet je AZS predlagal tudi, da se v uradno spremstvo s plačanimi stroški s strani AZS pošlje tudi trenerja Boruta Bilača. V prvem predlogu ni bilo Aleša Škobrneta, trenerja svetovne dvoranske prvakinje in glavne favoritke za EP Jolande Čeplak. Slednja bo bivala v hotelu z zvezdniki evropske atletike, ki jim stroške plača Nike, tam pa bo tudi Škobrne, ki bo sicer vključen v slovensko ekipo. To bo veljalo tudi za druge trenerje, ki bodo izrazili željo, saj jim bo AZS plačala akreditacijo in s tem ponudila ugodno namestitev.Slovenska atletska reprezentanca za evropsko prvenstvo (EP) v Muenchnu (od 6. do 11. avgusta), norme je možno izpolniti še do sobote, 27. julija:

- Ženske (11): Urša Beti (ŽAK Mass, 100 m ovire), Alenka Bikar (Olimpija, 100 in 200 m), Jolanda Čeplak (Velenje, 800 in 1500 m), Tina Čarman (Triglav, daljava), Helena Javornik (Zreče, 1500 in 5000 m), Brigita Langerholc (Triglav, 800 m), Meta Mačus (Gorica, 400 m ovire), Maja Nose (Šentjernej, 200 m), Andreja Ribač (Maribor, troskok), Sonja Roman (Pomurje, 1500 m), Anja Valant (Kladivar, troskok);

- Moški 15): Boštjan Buč (Velenje, 3000 m zapreke), Gregor Cankar (Novoles, daljava), Boštjan Fridrih (Almond, 100 m), Primož Kozmus (Fit, kladivo), Matic Osovnikar (ŽAK Mass, 100 in 200 m), Rok Predanič (Olimpija, 100 m), Igor Primc (Krka, disk), Rožle Prezelj (Triglav, višina), Jure Rovan (Fit, palica), Matija Šestak (ŽAK Mass, 400 m), Boštjan Šimunič (Novoles, troskok), Aleš Tomič (Portovald, 1500 m) ter Urban Acman (Olimpija, 4 X 100 m), Matic Šušteršič (Olimpija, 4 X 100 m) in Jan Žumer (ŽAk Mas 4 X 100 m);

Vodja Boris Mukiž, trenerji Slavko Malnar, Dobrivoje Vučkovič, Jure Kastelic, Srdjan Djordjevič, Albert Šoba, Milan Šimunič, Borut Podgornik ter Aleš Škobrne in Borut Bilač. V medicinskem osebju so zdravnik Rastko Stok ter fizioterapevta Khalid Nasif in Marjan Ogorevc.

Že uvodoma so člani UO pričeli razpravljati o pogodbah z atleti in AZS, čeprav je bilo to uvrščeno pod zadnjo točko dnevnega reda, ki pa je bila zato burna. "Atleti smo vedno zadnji, čeprav peljemo celoten voz naprej. Želim le vedeti, kakšno pogodbo in za kakšne zneske podpisujemo," je dejal predstavnik atletov Igor Primc. Predsednik AZS Roman Jakič je pojasnil, da so atleti želeli spremeniti dve točki iz osnutka pogodbe, ki jih je pet atletov na državnem prvenstvu sicer že podpisalo. Med drugim so želeli natančne zneske in natančno določen datum izplačil ter oglaševanje sponzorjev na dresih.

"Zgodba se je ustavila pri denarju, ker lahko zagotovim po 3000 evrov za reprezentanco A1, za A2 po 2000 in za B po 1000 evrov. Pogodbene zneske bomo zvišali pri vsaki reprezentanci za 500 evrov, vendar le, če bo vsak član UO v skupno blagajno prinesel dodatni denar. Odkar sem na čelu AZS smo proračun za letošnje leto iz 106 dvignili na 146 milijonov SIT. Toda ne želim podpisati pogodbe, ki je potem ne bi mogel izpolniti. Nisem tudi za dvigovanje stroškov, kot se je denimo zgodilo za Muenchen; v prvem predračunu strokovnega sveta je bilo predvidenih 18 milijonov SIT, nastop na EP pa bomo lahko brez težav pokrili s predvidenimi sedmimi milijoni, saj je SP leta 2001 v Edmontonu stal le dober milijon več," je povedal Jakič, ki je jasno dejal, da so ga skušali "stisniti v kot" in s pogajanji iztržiti največji možni delež, čeprav za to ni pokritja. Marjan Hudej, ki je predlagal, da vsak član UO zbere del denarja, po 150.000 SIT, s katerim bodo pokrili manjkajoči denar za pogodbe, s katerimi bi bili potem zadovoljni atleti. V AZS so sprejeli AK Ormož, ŠD Naklo - atletsko sekcijo in Tekaško društvo Burja Vipava. Potrdili so pravilnika o izobraževanju, napredovanju in evidenci atletskih sodnikov, ter o delu odbora za gorske teke, pa tudi aneks k pravilniku o prestopih atletov.

Obravnavali so nastope na nekaterih tekmovanjih v zadnjem obdobju. Na mladinskem SP v Kingstonu na Jamajki je od štirih slovenskih predstavnikov pričakovanja izpolnila le Marina Tomič (Kladivar) v teku na 100 metrov ovire, ki je izenačila osebni rekord. Osvojila je deveto mesto, s kančkom sreče pa bi bila lahko še boljša. "Ponavlja se stara zgodba. Če udeleženec tekmovanja ponovi svoje najboljše rezultate, potem se solidno uvrsti, v primeru, da ga izboljša, pa doseže že zelo visoko mesto, če ne celo vrhunsko uvrstitev," je dejal vodja ekipe Janez Aljančič in dodal, da je vprašanje, če je dopustno loviti normo praktično do zadnjega dne: "To izčrpavanje potem na velikem tekmovanju kot po pravilu povzroči slab dosežek. Bolje je, če se rok za norme določi prej in da se atleti potem na tekmo nemoteno pripravljajo."

Andrej Jeriček, ki je ob zaključku predstavil tudi osnutek pogodb med trenerji in AZS (ta je bil po dolgi razpravi pod točko razno zavrnjen kot neustrezen), je ocenil, da je bil nastop slovenskih atletov in atletinj na mladinskih igrah Alpe Jadran pod okriljem OKS izjemen, odlične so bile tudi nekajdnevne sklepne priprave in tudi zato je od 27 nastopov slovenska atletika posegla po 15 odličjih. Boris Ferenčak, vodja reprezentance na evropskem reprezentančnem pokalu, je pisno predlagal, da naj se določi rok, do katerega morajo atleti potrditi nastop v ekipi, saj je drugače praktično nemogoče sestaviti učinkovito ekipo in zlasti štafete. Podpredsednik AZS Tomo Levovnik je dejal, da je potrebno športnikom in vodstvu AZS dostaviti kodeks zaposlenih športnikov v ministrstvih, ki ga je OKS predstavil v Moravskih Toplicah na dnevu MOK, kjer je opredeljen tudi nastop za reprezentanco kot častna dolžnost. Verjetno bo AZS v primeru neupravičene odpovedi nastopa v državni reprezentanci posegala po denarnih sankcijah (pokritje stroškov priprav,...).

Razpravljali so tudi o odpovedi nekaterih mednarodnih tekmovanj, za katere klubi kandidirajo, nato pa jih odpovedo in v težaven položaj spravijo AZS. Tako je letos celjski Kladivar odpovedal četveroboj starejših mladinskih reprezentanc 15. junija v Celju in so ga nato pripravili Velenjčani. Slednji so predlagali, da bi bil trener Jolande Čeplak Aleš Škobrne vključen v delo strokovnega sveta za mnogoboj in teke, zato je bilo imenovanje dodatnih članov strokovnega sveta preloženo. Jeriček je predstavil tudi evropski trenerski kongres, ki bo v Čateških Toplicah od 15. do 18. novembra letos in bo stal 20.000 evrov, od tega bo AZS namenila okrog 3.500 evrov.

Na posebni strani objavljamo celoten spisek atletov, ki že imajo izpolnjeno normo za nastop na letošnejm Evropskem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta v Münchnu.

Naša prva favoritinja za medaljo je seveda Jolanda Čeplak, ki bo nastopila tako na 800 kot tudi na 1.500 m, ki ima na 800 m od preteklega vikenda najboljši čas letos na svetu.

Objavljam povabilo, ki sem ga prejel kot nekdanji urednik "ATLETIKE" - morda bo komu prišlo prav!

Dunaj – V prepolni dvorani Dusika v Praterju je bilo vse pripravljeno za veliko avstrijsko slavje. Hermann Maier, najboljši športnik gostiteljev 27. dvoranskega atletskega prvenstva, je bil, tako kot vsa avstrijska javnost, prepričan, da bo zlato kolajno okrog vratu obesil Stephanie Graf, svoji športni spremljevalki na avstrijskem športnem Olimpu. Zgodil pa se je "čudež". Zlato je moral podelili slovenski šampionki Jolandi Čeplak. Stephanie bo torej do nadaljnjega ostala še naprej srebrna, nova svetovna zvezdnica teka na 800 m pa je največjo slovensko predstavo v zgodovini dvoranskih prvenstev začinila s svetovnim rekordom.

Od našega poročevalca

"Vsi so govorili o svetovnem rekordu. Sama se res nisem videla na tem seznamu, saj sem se osredotočila le na boj za zmago. Zlato kolajno sem si močno želela, prepričana pa sem bila, da jo lahko osvojim le, če tekmici vsilim svojo taktiko. Pritisk na obe je bil zavoljo zahtev avstrijske javnosti izjemno velik. Ko sem navdušena nad zmago pogledala semafor, sem videla najprej številko 1:56, šele kasneje pa se mi je pogled zbistril in na moje veliko veselje je sijala številka 55," je 26-letna Velenjčanka začela pogovor o eni največjih športnih zmag slovenskega športa. In zgodilo se je, kar si je želela. Grafova ji je prepustila pobudo, prepričana v svoj silovit finiš, ki mu v zadnjih dveh letih nobena Evropejka ni bila kos.

Jolandi Čeplak je bilo po kvalifikacijah jasno, da bo sama svoje sreče kovač, saj je brez težav zdržala "solo" tek pod dvema minutama. V finalnem dvoboju, ki bo v anale evropske atletike zapisan kot eden izmed najbolj dramatičnih, je izbrala idealno taktiko. V teku v dvoje je od prvega metra naprej narekovala svoj ritem in tekmici vsilila tudi svoj novi slog. Prvih 200 m je bilo hitrih (27,00), drugih pa že na meji njenih zmogljivosti (400 m - 56,57). Ko je videla na semaforju številko 57, se je malce ustrašila visokega ritma. Kljub temu ga ni zmanjšala, saj je imela še dovolj moči.

"Ko me je Grafova 100 m pred ciljem prehitela, sem pomislila, da se bom morala zadovoljiti s srebrno kolajno, ki bi bila zame vendarle še vedno velik uspeh. Odkod mi toliko moči za finiš, niti sama ne vem. V zadnjih petdesetih metrih sem začutila, da še ni vse izgubljeno in sem pospešila. To je bila moja najbolj nora tekma," je bila navdušena Čeplakova.

Veselje je podelila s slovenskimi navijači, atletskimi reprezentanti, funkcionarji in trenerji. V zastavo ovita je pretekla nekaj častnih krogov, nato pa ob Zdravljici ponosno sprejela zlato kolajno. "Občutki so bili nepopisno lepi," je razlagala kasneje na tiskovni klonferenci. Zanimanje za Čeplakovo je bilo kajpak zelo veliko.

Medtem ko je nova svetovna rekorderka in prvakinja sijala od sreče in navdušenja, je bila njena tekmica Steffi Graf precej poklapana. Kako tudi ne, saj je še na tretjem velikem tekmovanju v zadnjih dveh sezonah ostala brez zlata. "Velika pričakovanja me niso strla. Nasprotno, bila sem prepričana, da bom ob pomoči gledalcev zmagala in jim podarila razlog za veselje. Tek je bil sijajen, saj sva obe z Jolando tekli boljše od svetovnega rekorda. Vaša reprezentantka je bila pač močnejša. Ne preostane mi nič drugega, kot da ji čestitam," ni skrivala razočaranja nesojena šampionka.

Vito Divac

Dunaj, 03. marca (STA) - Velenjčanka Jolanda Čeplak je v finalu teka na 800 metrov na 27. dvoranskem evropskem prvenstvu (EP) v atletiki na Dunaju osvojila zlato odličje z novim svetovnim rekordom (1:55,82). To je prvo slovensko zlato odličje na dvoranskih EP in šele drugi slovenski atletski svetovni rekord. Leta 1964 je v Celju Draga Stamejčič izenačila svetovni rekord v teku na 80 metrov ovire (10,5), disciplini, ki zdaj ne obstaja več.

Ljubljančanka Saša Prokofjev se je uvrstila v finale teka na 60 metrov in kljub poškodbi zasedla 8. mesto (7,37). Helena Javornik (Zreče) je v finalu teka na 3.000 metrov zasedla deveto mesto (9:04,83), Rok Predanič pa je v polfinalu teka na 60 metrov finalni nastop zgrešil za stotinko. V drugi skupini je bil peti in je s 6,66 za stotinko zaostal za svojim državnim rekordom, ki ga je dosegel prejšnjo soboto v Ljubljani. Če bi mu žreb določil prvo skupino, bi se gladko uvrstil v finale, saj je dosegel skupno sedmi čas polfinala.

S tem so se končali slovenski nastopi na EP, ki so se začeli v petek z izpadi v kvalifikacijah, nato pa so se atletski rezultati Slovencev stopnjevali do vrelišča in izjemnega teka Čeplakove v disciplini, ki je bila napovedana kot glavni tek prvenstva zaradi napovedanega zlatega odličja Avstrijke Stephanie Graf. Slednja je kljub temu, da tokrat ni nastopila olimpijska zmagovalka in svetovna prvakinja Maria Mutola iz Mozambika, ostala "večno druga". Tokrat je bila povsem dotolčena v senci Čeplakove, ki ji je s telegramom čestital predsednik Slovenije Milan Kučan, nato pa sta se slavju v dvorani Ferry Dusika pridružili tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl, predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Roman Jakič, podpredsednik AZS in član sveta Evropske atletske zveze (EAA) Janez Aljančič.

Prokofjeva je svoj cilj izpolnila že v polfinalu zgodaj popoldne, ko je v drugi skupini s 7,29 zasedla četrto mesto in se prebila v finale. "Še imam rezerve. Na ogrevanju sem opravila dva starta, nato pa je je zbodlo v desni mečni mišici. Imela sem tudi krče in zato polfinalnega teka nisem opravila z vso močjo. Vesela sem, ker mi je uspel preboj v finale, kar mi je za las spodletelo na prejšnjem dvoranskem EP v Gentu," je dejala Prokofjeva, ki je finalni tek začela s povito nogo. "Po prvem današnjem teku sem dobesedno odšepala do našega fizioterapevta Khalida Nasifa, ki mu je uspelo, da me je pripravil za nastop. Žal so se bolečine po dobrem startu znova pojavile po 20, 30 metrih in zato nisem več upala teči na vso moč. Upam, da poškodba ni hujša in da sem bom lahko nemoteno pripravljala na letošnjo sezono na prostem," je bila kljub njeni prvi uvrstitvi v finale velikega tekmovanja nekoliko slabe volje tridesetletna Prokofjeva (rojena 28. 11. 1971).

Predanič je imel smolo, da je tekel v veliko hitrejši drugi polfinalni skupni, saj sta v prvi le dva tekača prišla v cilj hitreje od njega. V drugi pa je za stotinko zaostal za Italijanom Francescom Scuderijem. "Škoda, finalni nastop, ki ga sicer nisem načrtoval, mi je ušel za las. Imel sem kar precej smole, vendar pa upam, da bo šlo tudi naprej tako, kot v tej zimski sezoni, v kateri sem izpolnil vse zastavljene cilje," je povedal Predanič.

Veliko manj zadovoljna je bila Javornikova, ki je skupaj s svojim managerjem Borutom Podgornikom javno napovedovala medaljo, saj je imela peti najboljši letošnji rezultat v Evropi (8:47,49) in četrtega med prijavljenimi finalistkami. V počasnem začetku teka je bila na mestih, ki prinašajo medalje. Prve kroge sta pred njo tekli tudi Španka Marta Dominguez, ki je pozneje v ciljnem spintu presenetila favorizirano Portugalko Carlo Sacramento, ter Rusinja Jelena Zadorožnaja. Po 1500 metrih pa je Javornikova začela izgubljati mesto za mestom. "Že po polovici proge sem vedela, da ne bom mogla osvojiti medalje, ker je bil ritem teka prepočasen. Ko sem hotela pospešiti, me je takoj dohitela Domingezova, nato pa me je z Zadorožnajo in Sacramentovo zaprla. S tem so najhujše tekmice ohranile počasen ritem, ki mi ne ustreza," je pojasnila Javornikova, najstarejša slovenska udeleženka tega EP (letnik 1966).

Vsi izidi slovenskih predstavnikov na na Dunaju:

finalni nastopi:
1. Jolanda Čeplak (Vel), 800 m (1:55,82, svetovni rekord)
8. Saša Prokofjev (Kro), 60 m (7,37)
9. Helena Javornik (Zre), 5000 m (9:04,83)

polfinalni nastopi:
1. Jolanda Čeplak (Vel), 800 m (1:59,60)
8. Saša Prokofjev (Kro), 60 m (7,29)
...
7. Rok Predanič (Oli), 60 m (6,66), izpadel kot 5. v 2. skupini
14. Urša Beti (ŽAK), 60 m ovire (8,29)

uvrstitve v polfinale (dosežki v KV.):
9. Saša Prokofjev (Kro), 60 m (7,30)
10. Rok Predanič (Oli), 60 m (6,71)

izpadi v kvalifikacijah:
9. Gregor Cankar (Nov), daljava (7,88)
. Anja Valant (Kla), troskok (13,64)
11. Jan Žumer (ŽAK), daljava, (7,85)
15. Boštjan Fridrih (SlB), daljava (7,72)
17. Rožle Prezelj (Tri), višina (2,17)
. Urban Acman (Oli), 60 m (6,74)
. Matic Šušteršič (Oli), 60 m (6,74)
. Boštjan Šimunič (Nov), troskok (15,56)
18. Maja Nose (Šen), 200 m (24,24)
19. Jure Rovan (Fit), palica (5,20)
21. Matic Osovnikar (ŽAK), 200 m (21,26)
23. Radmila Vukmirovič (Gor), 60 m (7,63)
24. Teja Melink (Gor), palica (3,80)
26. Jože Vrtačič (Krk), 200 m (21,47)

brez uvrstitve:
Nina Zega (Gor), palica (ni preskočila začetne višine)

odpovedi zaradi poškodb:
Matija Šestak (ŽAK), 400 m; Alenka Bikar (Oli), 60 in 200 m

Najboljše slovenske uvrstitve na dvoranskih evropskih prvenstvih od 1966 (sprva se je tekmovanje imenovalo še evropske atletske igre):
ženske:
1. Jolanda Čeplak (800 m), 2002, Dunaj (1:55,82, svetovni rekord)
2. Brigita Bukovec (60 m ovire), 1996, Stockholm
. Alenka Bikar (200 m), 2000, Gent
3. Jerneja Perc (60 m), 1996, Stockholm
4. Britta Bilač (višina), 1992, Genova
. Brigita Bukovec (60 m ovire), 1994, Pariz
. Alenka Bikar (200 m), 1996, Stockholm
. Jolanda Čeplak (800 m), 2000, Gent
5. Alenka Bikar (60 m), 1996, Stockholm
. Alenka Bikar (60 m), 2000, Gent
6. Marjana Lubej (50 m ovire), 1969, Beograd
. Breda Pergar (1500 m), 1979, Dunaj
7. Marjana Lubej (daljava), 1968, Madrid
. Nataša Erjavec (krogla), 1996, Stockholm
. Brigita Bukovec (60 m ovire), 1998, Valencia
. Britta Bilač (višina), 1994, Pariz
8. Lidija Lapajne (višina) 1979, Dunaj
. Lidija Lapajne (višina), 1983, Budimpešta
. Alenka Bikar (60 m), 1998, Valencia
. Saša Prokofjev (60 m), 2002, Dunaj
9. Helena Javornik (3000 m), 2002, Dunaj

slovenske udeležbe v štafetah z odličji:
2. SFR Jugoslavija (4 X 1 krog), Marjana Lubej, Olga Šinkovec, (Jelisaveta Djanič in Lilijana Petnjarič), 1966, Dortmund
3. SFR Jugoslavija (4 X 1 krog), Marjana Lubej, Darja Marolt (Verica Ambrozi, Lilijana Petnjarič)

moški:
4. Gregor Cankar (daljava), 1996, Stockholm
5. Gregor Cankar (daljava), 2000, Gent
6. Branko Vivod (višina), 1966 Dortmund
7. Romeo Živko (3000 m), Pirej 1985

Naše atletske strani sem zaradi preskromnega zanimanja in še bolj skromnega sodelovanja
atletov in atletskih delavcev
začasno prenehal urejati.

Jolanda je izjema - in njena osebna stran tudi!
Zasluži si!

Edo Bogataj 

Še največ uporabnih atletskih novic boste poslej izvedeli, če obiščete spletne strani
AK Koper.

VAŠE MNENJE

FORUM
"Pisma bralcev"

VROČE TEME

ARHIV

TA TEDEN - DOMA

TA TEDEN - V TUJINI

SLOVENSKI ATLETI