 |
 |
odmevi v tujih in naših medijih |
|
poglejte tudi: na kratko |
|
Spodaj so logotipi slovenskih časopisov in revij (in povezave na njihove strani), iz katerih so nekateri prispevki na teh straneh. |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Otteyjeva še vedno v središču pozornosti
ATENE - 26.08.2004
Merlene Ottey, ki je na olimpijskih igrah v Atenah prvič nastopila za Slovenijo, je najboljša promocijska poteza naše države na igrah. Slava 44-letne temnopolte tekačice presega okvire Evrope ter po uradni predstavitvi in obeh nastopih na igrah tudi drugi teden polni časopisne stolpce. Vsi mediji so si enotni pri simpatiji do športnice in jo opisujejo v samih presežnikih. Iz slovenskega tabora pa prihajajo informacije, da zahteve po pogovorih in intervjujih z atletinjo ne pojenjajo.
Merlene Ottey je enostavno živa legenda svetovne atletike. Na olimpijskih igrah nastopa že vse od leta 1980, ko si je kot 20-letna v Moskvi okrog vratu obesila bronasto medaljo za tek na 200 metrov. Skupaj je zbrala devet olimpijskih medalj, manjka ji le zlata, vendar pa tokrat v Atenah ni uspela uresničiti želje in se uvrstiti v olimpijski finale. Na koncu ji je to v teku na 200 metrov preprečila poškodba stegenske mišice in sezona je za tekmovalko končana.
Nekateri časniki so 44-letno atletinjo poimenovali kar "babico šprinta", glede na prijave tekmovalk pa bi bilo možno, da bi bila številnim mati. V svojem prvem predteku na 100 metrov je imela za nasprotnico 16-letno Danahal Nasralah iz Kuvajta, ki se je šele rodila, ko je imela Otteyjeva v vitrini že tri olimpijske medalje, saj je tisti iz Moskve v Los Angelesu dodala še dve. Nastop Otteyjeve je tudi v primerjavi z letos doseženim upravičen, saj je letos dosegla slovenski rekord 11,09, Kuvajtčanka denimo pa se je na igre prijavila z dosežkom 11,51. Vsekakor pa je 28 let starostne razlike letošnji olimpijski rekord.
Vsem tistim, ki so menili, da je na startni listi napaka, ali pa jih je zmedlo močno grško sonce, ko so zagledali ime slavne šprinterke, je Otteyjeva dokazala, da se še vedno lahko meri z večino tekmic, saj se je v obeh svojih nastopih uvrstila med najboljših 16 na igrah in to v kraljevskih disciplinah kraljice športov. Prav zaradi tega dejstva Otteyjeva še vedno zavrača namige, da bo z atenskim nastopom končala kariero. "To me sprašujejo že 12 let. Tudi sama se že vse od iger v Barceloni srečujem z mislimi o koncu kariere, a me šport še vedno veseli. Skoraj nič ni drugače, le zmagati ne morem več," pravi atletinja, ki se je odločila nastopati za Slovenijo.
Zakaj bi se varovanka trenerja Srdjana Djordjeviča odločila za prezgodnji konec kariere? Otteyjeva, zaradi številnih bronastih odličij se je je prijel vzdevek "The bronze queen", je tekmovalno še vedno v vrhu. Letos je z 11,09 postavila nov slovenski rekord. Njen osebni rekord je z 10,74 sicer še bistveno boljši, a če bi se odločila za zgodnji konec kariere, tudi tega ne bi bilo. Dosegla ga je namreč pri 36 letih. Pri 40 letih je v Sydneyju s štafeto Jamajke osvojila srebro in postala s 40 leti in 143 dnevi starosti najstarejša nosilka atletske olimpijske medalje.
Ob Otteyjevi so se v dolgih letih zvrstile številne zvezdnice. Slovenka jamajškega rodu pa je bila vedno med naj bolj simpatičnimi. Vedno je požela simpatije občinstva in tako je bilo tudi letos. Otteyjeva sama pa obljublja, da kariere še ne namerava končati.
Adrenalin na OI je nekaj posebnega
Ljubljana – 05.08.2004
Širok nasmeh in dobra volja sta povedala vse. Merlene Ottey gre na olimpijske igre vrhunsko razpoložena. Trije državni rekordi v treh predolimpijskih nastopih na 100 m so ji dvignili moralo na najvišjo možno raven. »Rezultati so res spodbudni in obetajoči. Napredek je očiten. Če bo vse šlo po načrtu, bom na OI pripravljena za tek okrog 11,00, to pa bi me moralo pripeljati v finale,« je zimzelena šprinterka opisala svoje predolimpijske občutke, s katerimi bo začela sklepne priprave.
Merlene pravi, da se je v Liegeu odlično počutila. Razmere so bile idealne oziroma takšne, kakršne bi si želela tudi v Atenah. »Bila sem visoko motivirana, ker sem želela sebe prepričati, da sem sposobna teči še hitreje, kot sem v Zolderju. Zmaga v Belgiji in tek pod 11,10 sta me prepričala, da sem lahko hitra, kar pomeni, da je lahko izkoristek še večji. Še zlasti, ker tek Liegeu ni bil idealen. Imela sem še nekaj rezerve v zadnjih 20 metrih in na štartu,« je komentirala zadnje nastope.
Zadnji slovenski rekordi na 100 m so bili v svetovnem tisku zelo odmevni. Navsezadnje so to tudi svetovni rekordi za starostno kategorijo nad 40 let. Merlene je na letošnji svetovni lestvici šprinterk napredovala na 14. mesto, kar samo po sebi ne pove veliko o njenih olimpijskih možnostih, saj je pred njo sedem Američank. Če bi sodili po formi, ki jo šprinterke kažejo na zadnjih mitingih, pa je celo med najboljšimi. V juliju in avgustu so bile hitrejše le bolgarska senzacija Ivet Lalova, ki je sicer prva na lestvici z 10,77 (tri stotinke slabše od osebnega rekorda Otteyjeve iz leta 1996), prva favoritinja olimpijskega šprinta Francozinja Christine Aaron (10,95), Američanke Lauryn Williams (10,97), LaTasha Colander (10,97) in Torri Edwards (11,00), Jamajčanka Aleen Bailey (11,04) in Belorusinja Julija Nesterenko (11,02). Trener Srdjan Djordjevič, s katerim sta načrtovala za ta čas izid od 11,10 do 11,15, pravi, da se adrenalinsko mitingi zlate lige in za VN ne morejo primerjati z olimpijskimi igrami, zato pričakuje od Merlene, da bo še napredovala.
Slovenska rekorderka, ki je na treh mitingih rekord Bikarjeve z 11,21 spustila na 11,09, bo do odhoda v Atene le trenirala. Pravi, da ima specifičen in prilagojen trening, saj še vedno čuti bolečine v trebuhu. »Zadnje čase so nekoliko močnejše ponoči, ko se umirim, na tekmi pa jih po dobrem ogrevanju ne čutim. To je dobro,« je povedala o težavah in načrtih 44-letna veteranka svetovne atletike. Da bi se čimbolje pripravila za Atene, se je odpovedala nastopu na slovitem mitingu v Zürichu, na katerem je že dvajset let med najraje videnimi gostjami in je ljubljenka občinstva, najbrž pa ne bo nastopila niti na mitingu Ljubljana pred Atenami, saj ne želi pokvariti ritma priprav.
Vito Divac
|
Največja Olimpijska atletinja: Merlene Ottey |
|
... prevod bo v najkrajšem času... Greatest
Female Olympic athlete Merlene Ottey is set for seventh Olympic Games Athens - When Merlene Ottey surprised everyone by emerging as a medal contender for Jamaica at the Moscow Olympics back in 1980 no one could have imagined that 24 years later she would still be an Olympic sprinter – and still be surprising everyone with her performances, including herself. The surprise is not merely that Ottey is still competing at her seventh Olympic Games, this time for Slovenia, but, at 44, that she is still fit and quick enough to be a serious contender, for a place, at least, in the 100m final. Ottey’s results this year – not least her recent 11.09 – have sent gasps of astonishment around the athletics world and re-written the veterans’ record books. “My target this year was to get to my seventh Olympics,” she says. “I believed I could do it if I stayed healthy, and then my goal was not to run just one race here. It seems from recent results that I can get to the semi-finals now, and maybe better.” Not that she is putting any pressure on herself – Christine Arron, Veronica Campbell and LaTasha Colander are her tips for the medals. Indeed, Ottey admits she is enjoying the fact that these are the first Games since her Olympic debut when she doesn’t have to bear the pressure of being a medal favourite. “I didn’t expect to do fantastically well in Moscow, I remember, and here I feel the same,” she says. “I don’t have the pressure to win. It’s a huge surprise that I’m still running at this age, to be honest. I never thought I’d be in the sport so long and be competing so long. “What keeps me going? I just enjoy it. It’s got to the point where if I don’t run I don’t feel good. I’ve got a passion for the sport. And I was curious to see how fast I could run at the age of 44.” It was that same sense of curiosity that aroused Ottey’s desire to become an Olympic athlete in the first place, some 28 years ago. “I remember the first time I heard of the Olympics was in 1976,” she says. “Everyone in Jamaica was listening to it on the radio because we had this sprinter called Don Quarrie going for a gold medal. I wanted to know what this thing the Olympics was, and I said then my goal was to be in the next one. I thought, ‘If they make such a fuss about one athlete, I definitely want to be there.’” Four years later the “fuss” was about Ottey as the raw 20 year-old took bronze in the 200m finishing just one hundredth of a second behind Natalya Bochina of the Soviet Union, in a race won by GDR’s Barbel Wockel. With Evelyn Ashford out of the running due to the USA’s boycott, athletes from Eastern Europe had been expected to take all the medals. “All I can remember is hearing the Jamaicans shouting ‘lean, lean, lean’,” says Ottey of that inaugural final. It wasn’t the last time she was to be denied a higher medal in a desperately close finish. Having taken a 200m bronze in LA in 1984, when she was expected to win gold, Ottey was inched out of the medals altogether in Seoul eight years later by Heike Drechsler and so became the first athlete to finish fourth while dipping under 22 seconds (21.99). She was at her peak in the early 1990s and, at 32, was again expected to medal highly in both the sprints in Barcelona. Again it wasn’t to be. She clocked 10.88 in the 100m final and yet could only finish fifth in a race won by USA’s Gail Devers, before claiming her third bronze in four Games in the 200m. The Atlanta Games were even more agonising as Ottey, now 36, lost the 100m gold to Devers by just five thousandths of a second and then was overhauled by Marie-Jose Perec in the final strides of the 200m. Devers had denied Ottey by an even smaller margin (one thousandth) at the previous year’s World Championships and it is partly because of those two epic duels that Ottey names the American sprint hurdler as her greatest opponent over the years. “Devers has to be the one,” she says. “Because I was always losing to her in a photo finish.” It will be fascinating to see if the two are drawn together when the 100m starts on Friday. Ottey’s record-breaking eighth Olympic medal came four years ago when Jamaica took silver in the 4x100m behind the golden girls of the Bahamas. Sydney was not Ottey’s most enjoyable Games experience, however. Not only did she again finish fourth in the 100m, denied of a medal by another slim margin (a hundredth of a second), but her selection for the event caused such controversy in the Jamaican team that relations between her and the federation were soured. “It was a shock,” says Ottey. “I felt betrayed at the time, but now all that’s changed and we are friends again. I still have tons of fans and friends and relatives in Jamaica and it will always be a special place for me.” Ottey had moved to Slovenia to train with her coach, Srdjan Djordjevic, in 1998, and later took the simple decision to compete for her new country. “I wanted to compete in international competitions if I could and I am glad Slovenia has given me the opportunity,” she says. “I was living in Slovenia, training there and I needed a country. It was the easiest choice for me. I don’t think I would still be in the sport otherwise. “The people at home thought I was crazy. They had heard there were bombs going off. But I wasn’t going to take anyone else’s opinion, I wanted to see for myself, and when I got there I thought it was fantastic. It’s a great place to live.” According to statistician Mark Butler, Ottey’s Olympic record of three silvers, five bronzes, two fourths, one fifth, one sixth and one eighth place make her the greatest female Olympic track and field athlete of all time, ahead on points even of Fanny Blankers-Koen, Irena Szewinska, Shirley Strickland and Jackie Joyner-Kersee, despite never becoming an Olympic champion. She is already the oldest Olympic athletics medallist, and if she reaches the semis here in Athens will contest her 50th Olympic race. As for whether she can go further, coach Djordjevic is warning us not to expect “miracles”. “It’s a fantastic achievement that she can run faster than 11.10,” he says. Indeed, if she can keep that sort of form, Ottey could even be a medal contender at the European Championships in 2006, a meeting she intends to enter “if I am still running”. And what of Beijing? “I have been asked whether this will be my last Olympics ever since Barcelona,” she says. “I used to keep saying ‘yes’, or ‘maybe’. This time I have no idea.” At some point, inevitably, age will catch up with Merlene Ottey and she will retire from the running track to pursue her fashion line and a form of physiotherapy known as TMG. Until then, we have at least one more chance to enjoy one of the greats of the Games. Matthew Brown for the IAAF |
Merlene Ottey: Tek je moja strast
Le kdo v svetu športa ne pozna slovite šprinterke Marlene Ottey, ki je v dresu Jamajke na največjih tekmovanjih osvojila že 36 kolajn?! Na olimpijskih igrah v Atenah bo ikona svetovne atletike, ki je desetega maja dopolnila 44 let, nastopila za Slovenijo.
|
V
Atenah se boste že sedmič podali v olimpijsko areno. Kako se spominjate
svojega prvenca v Moskvi leta 1980?
V
Sloveniji ste deležni velikega občudovanja, ne le zaradi vseh uspehov,
temveč tudi zaradi železne volje do dela in treningov pri 44 letih. Od
kod črpate to moč?
ni
izpolnila velika želja, saj sem hotela na olimpijskih igrah v Atenah
nastopiti kot članica štafete 4X100 metrov. Menim, da gre za eno najbolj
razburljivih disciplin v atletiki. Žal sem mi želje niso uresničile,
tako da se bom dokazovala zgolj v posamičnih tekih.
S
kakšnimi cilji se podajate v Atene?
Vaš
proces treningov so pogosto ovirale poškodbe. Ali pred vrhuncem sezone
poteka vse po načrtih?
Ko
ste pred kratkim odlično tekli v Talinu, ste se pritoževali nad hladnim
vremenom. V Atenah tovrstnih težav prav gotovo ne bo …
Tokrat
boste prvič na olimpijskih igrah nastopili v slovenskem dresu. Ali ste
zaradi tega doživeli kakšno negativno izkušnjo? Opazke s strani Jamajčanov?
Beseda
ali dve o možnostih ostale slovenske atletske reprezentance?
Kakšen
pa je vaš pogled na vse afere povezane z jemanjem nedovoljenih poživil,
predvsem v zvezi z Američanko Marion Jones?
Na
koga bi stavili v ženskem teku na 100 metrov?
SiOL/ Martin Pavčnik
Foto: SiOL/ Vid Ponikvar
Slovenska ženska štafeta 4 x 100 m na Svetovnem prvenstvu v Parizu 2003 (z leve proti desni):
Merlene Ottey, Maja Nose, Kristina Žumer in Alenka Bikar.
Njihov državni rekord: 43.90.
Kraljici je ime Merlene Ottey
Največja šprinterka v zgodovini atletike
Rekli
boste: "Pa saj ta ženska
je v atletiki že od nekdaj!" - in ne bi se dosti zmotili, saj je
Merlene stalno med najboljšimi desetimi šprinterkami sveta že vse od
leta 1980 - polnih 23 let torej!
Njeno
ime je Merlene Ottey. Njen rojstni kraj je Cold
Springs na Jamajki, toda zadnja leta so njeni obiski v domovini
vse redkejši - navadno samo še tedaj, ko so vsakoletna prvenstva, ki štejejo
kot kvalifikacije za reprezentanco Jamajke za večja svetovna tekmovanja,
kot so Svetovna prvenstva in Olimpijske igre.
Za svoj prvi reprezentančni nastop za Jamajko je bila Merlene izbrana že pri 14 letih, leta 1975 pa je zabeležila svoj prvi "uradni rezultat" na 200 m - čas je bil 25.9 s.
Merlene je bila pred leti poročena z ameriškim tekačem na ovirah in skakalcem v višino, Natom Page-om, kasneje pa je več let živela z italijanskim šprinterjem Steffanom Tilli-jem, ki je bil v tistem obdobju tudi njen trener.
|
|
Kasneje se je preselila in sama živela v Monte Carlu, vendar ji gneča samih slavnih ljudi ni bila najbolj pogodu (sliki levo in desno z obiska pri dirkačih Formule 1) |
|
Leta 1998 se je preselila v Ljubljano, kjer živi tudi sedaj.
Od
maja leta 2002 je tudi državljanka in
državna reprezentantka Slovenije.
Njen sedanji trener je Srdjan Djordjević, njen manager pa Švicar
Daniel P. Zimmermann. Prav slednji je tudi vsaj posredno "kriv"
za 
Merlenino selitev v Ljubljano. Bil je namreč tudi
manager našega smučarja
Jureta Koširja in prav Jure Košir, ki je dobro poznal Djordjevića in
njegovo strokovno podkovanost, je le-tega priporočil kot možnega
trenerja za Merlene. In tako je res prišla v Ljubljano in ostala!
Merlene je bila prva ženska na svetu, ki je 60 m v dvorani pretekla hitreje kot v 5 sekundah (6.96 s je še vedno 4. rezultat vseh časov na svetu!).
Bila je tudi prva ženska na svetu, ki je 200 m v dvorani pretekla hitreje kot v 22 sekundah (in prav ta njen dosežek - 21.87 s - je še vedno veljaven svetovni rekord, pa čeprav je Merlene ta rezultat dosegla davnega leta 1983)!
Na
prostem sicer ni nikoli dosegla svetovnega rekorda, ima pa četrti in
drugi najboljši rezultat vseh časov na 100 m in 200 m.
Boljše od nje so le Florence Griffith Joyner z "vprašljivima" (kot se pogosto trdi) svetovnima rekordoma 10.49 in 21.34, Marion Jones (10.71) in Christine Arron (10.73).
Prav zanimiv in v svetovnem merilu tudi izjemen je podatek o povprečnem času desetih najboljših tekov v karieri:
-
na 100 m je povprečni čas: 10.81
-
na 200 m je povprečni čas: 21.81
Svoj najboljši čas na 100 m (10.74) je Merlene dosegla na GP mitingu v Milanu leta 1996 (torej pri starosti 36 let!). Svoj najboljši rezultat na 200 m (21.93) pa je dosegla samo eno leto prej (1995 - torej pri polnih 35 letih). Oba ta rezultata sta še vedno svetovna veteranska rekorda (nad 35 let).
Kako
izjemna šprinterka je Merlene tudi v tej starosti, pa morda najbolje govori
prav podatek, da je svoj najboljši čas v dvoranah na 60 m (7.01
s) dosegla pozimi leta 1999 (pri skoraj 40 letih torej!). Tudi ta
rezultat je seveda veteranski svetovni rekord - in ta bo verjetno ostal za
večno, tako kot po vsej verjetnosti tudi njena veteranska rekorda na 100
in 200 m.
Poleg tega pa ima Merlene še celo kopico čisto posebnih rekordov v svetovni atletiki - nekatere od njih verjetno zares nikoli ne bodo izboljšani.
Najbolj
impozanten je verjetno tale: njenih neverjetnih 67
regularnih tekov pod 11 sekundami na 100 m (pozor: v času
nastajanja tega prispevka!) je "svetovni rekord brez primere) -
naslednja najbližja ji je Nemka Marlies Göhr (ki pa ima
"samo" 34 tako dobrih tekov).
Podobno velja na dvakrat daljši razdalji - tudi na 200 m je Merlene "svetovna rekorderka", saj je doslej nanizala 15 takšnih tekov.
Tekla je tudi najhitrejša teka (100 in 200 m v enem samem dnevu - 10.90 in 21.77). To je dosegla na GP mitingu v Monaku - 7. avgusta 1993!
Poleg že naštetega ima Merlene tudi tale dva "svetovna rekorda":
8 najhitrejših tekov na 100 m v eni sezoni (1991)
6 najhitrejših tekov na 200 m v eni sezoni (1990)
Njenih
izjemnih 57 uvrstitev v finale tekov na 100 m (od septembra 1987 do
avgusta 1991) in 36 finalnih tekov na 200 m (od 1989 do avgusta
1991), ne da bi enkrat samkrat izgubila tek, je tako zelo izjemen rekord v
ženski atletiki, da zanesljivo ne bo nikoli premagan.
Na veliko žalost Merlene Ottey sta oba prva poraza (na 100 in na 200 m) po tej neverjetni seriji zmag sledila prav na SP leta 1991 - in v obeh tekih je osvojila "samo" bronasti medalji in v obeh tekih sta jo premagali Katrin Krabbe in Gwen Torrence. to je bilo gotovo največje ali pa vsaj eno največjih razočaranj za Merlene Ottey v vsej karieri.
Merlene je zmagoval neštetokrat v svoji karieri, tudi na največjih svetovnih tekmovanjih in še danes ima med vsemi atletinjami "svetovni rekord" po številu osvojenih olimpijskih medalj (skupno 8, a zaenkrat nobene zlate), po številu osvojenih medalj na svetovni prvenstvih pa je "svetovna rekorderka" tako med ženskami kot med moškimi. Nihče ji ni blizu!
Čeprav
je bila nekajkrat zares zelo, zelo blizu, pa v svoji bogati zbirki še
nima zlate olimpijske medalje in zlate medalje v teku na 100 m!
Če seštejemo vse medalje, ki jih je Merlene osvojila na največjih svetovnih tekmovanjih, pridemo do naravnost impozantne številke 46 - od tega jih je 5 v mladinskih kategorijah.
Zato ne preseneča, da je bila potem, ko je leta 1993 na Svetovnem prvenstvu osvojila svojo prvo posamično zlato medaljo, počaščena z nazivom "Ambasadorka Jamajke" in jo njeni rojaki naslavljajo z "Your Excellence".
Na IAAF Grand Prix serijah je Merlene v ženski konkurenci zmagala dvakrat - leta 1987 in 1990 (medtem ko je bila 1991, 1992 in 1996 druga!).
Poleg tega pa je v GP serijah zmagala še v posamičnih kategorijah v teku na 100 m v letih 1989, 1991, 1994 in 1996 ter leta 1992 tudi v teku na 200 m.
Vse skupaj zares fantastična kariera, zaradi česar jo vsekakor lahko upravičeno imenujemo "Največja šprinterka v zgodovini"
Naj končam s citatom - ZZ Top je dejal:
"Ta ženska pa ima noge - in jih zna uporabljati!"
Jakob
Munkhřj Nielsen
(October 2000)
Merlene Ottey - Začetki
|
Njena leta na Jamajki Merlene
se je rodila Pondside-u - Cold
Springs 10.
maja 1960 kot Obiskovala je naslednje šole: do leta 1971 - Gurney's Mount nato pa od leta 1971 do 1976 Pondside All-Age. Kasneje je maturirala na Rusea's (1976-1978) in Vere Technical High School (1978). Za atletiko in še posebej za šprint se je pričela zanimati prav v teh letih, ko je poslušala poročila z Montrealske Olimpiade leta 1978 - še prav posebej pa je vplival na to njen rojak Donald Quarrie, ki se je tedaj v šprintu uvrstil v finale. Že
ve teh šolskih letih, torej še kot tinejdžerka, je
Merlene že dosegla Nekaj teh rezultatov je mogoče najti tukaj. Toda začelo se je vendarle s porazom - svojo prvo uradno tekmo - tek na 200 m - je končala kot zadnja. Njen največji uspeh iz tega obdobja pa je zagotovo bronasta medalja na Panameriških igrah leta 1979 - in to je bil tudi hkrati tudi njen prvi nastop na velikih tekmovanjih. |
četrti od sedmih otrok zakoncev Ottey,
Huberta in Joan. Živeli so v majhni skupnosti Hanover,
eni
od 14 župnij na Jamajki. Njena mati še danes živi
tam, otroci pa so vsi odšli po svetu. 
nekaj vidnih uspehov in vrsto zmag (ter
s tem tudi prve medalje) na lokalnih in regionalnih tekmah.|
Leta študija na Univerzi |
|
|
Ko
se je vrnila v domovino, je že bila priznana atletinja s
svetovnim Leta 1999 je bila Merlene imenovana za "Top Female Athlete of the Century at Nebraska University" (najboljša atletinja stoletja na Univerzi Nebraska). Preberite članek Jaya Saundersa o tej nagradi na Daily Nebraskan website (iščite: Ottey). |
|
|
Sliko
Merlene Ottey (zgoraj), ko teče za Univerzo Nebraska
- 1983 |
|
Merlene Ottey - Načrti za leto 2000
No,
pa povejte, kolikokrat ste že pomislili, da bi zdaj pa res že moralo
biti konec športne kariere Merlene Ottey? Velikokrat, kajne? Toda ona se
še kar drži oziroma se vedno znova vrača! Čeprav je leta 1984 končala
univerzitetni študij modnega designa in ima torej zagotovljeno tudi
poklicno kariero, je zanjo tek še vedno izziv in zabava - in prav tak je
njen odnos do treninga! Prav sedaj se pripravlja za svoj nastop za
reprezentanco Jamajke na Olimpijskih igrah v Sydneyu – ona namreč sanja
o tem, da bi bila še enkrat v finalnem teku na 100 m na Olimpijskih
igrah. Če bo nastopila, bodo to že njene šeste Olimpijske igre zapored,
kar je zares svojevrsten podvig, kajti Merlene bo tedaj že dopolnila 40
let. To pa je še posebej zanimivo zato, ker je Merlene že davnega leta
1986 zelo resno razmišljala o tem, da bi končala kariero.
|
Prav zaradi vsega navedenega sem tako navdušen nad Merlene Ottey. Resnično cenim njen trud in neverjetno željo po tekmovanju - veliko bolj kot njeno željo po olimpijski zlati medalji (kar je edino, česar Merlene še nima) Vsakič, ko na kakšnem velikem tekmovanju svetovnega ranga ni osvojila zlate medalje ali prvega mesta, se je vrnila v svojem slogu in osvojila zlato na GP mitingu! Kolikokrat je samo pokazala, da je zares največja na svetu in da je vedno pripravljena sprejeti kakršenkoli nov izziv. |
|
ZA sezono 2000 se je že pripravila in se zmagoslavno vrača po nesrečni "aferi nandrolone" in ponovno je pripravljena na to, da se pomeri z najboljšimi na svetu. Želi ji vse najboljše in veliko sreče, še posebej na Olimpijskih igrah v Sydneyu!
Jakob Munkhřj Nielsen (January 2000)
Merlene Ottey, Daniel P. Zimmermann in Srdjan Djordjevič
Priprave na Olimpiado Sydney 2000
|
|
|
|
