Pa smo jih dočakali - oni pa nas

 V pričakovanju


Ne blefira, to je protokolarna obveznost

Denis in Jože sta poskrbela, da so imeli vsi "ta glavni" dovolj prostora za mizo...

...medtem so se pa že zbirali gostje...

Taras Poljanec in ZoraTomič...

Tiskovna konferenca se lahko začne

...saj so vsi na svojih mestih

Pozdravni govor Jožeta Okorna
(rekel je, da ima pripravljen "kratek" nagovor, le 4 ali 5 strani, a je obljubil, da ga bo skrajšal - in držal je besedo) 

Za mizo je bilo premalo prostora za vse, zato so imeli prednost nosilci medalj

Ernest še ni povsem prepričan, da nas je res toliko

Branko, ko je povedal tisto najlepše: "...dihali smo kot eden!"

Helena je bila očitno zelo žejna. Ni je čez domačo vodo!

Temu bi lahko rekli: na višjem nivoju, a samo formalno

kajti nihče od njih se ni tako vedel

Kot bi gledal zviška, čeprav njemu to sploh ni podobno...

... le razmišljal je, kaj bo povedal radovednim novinarjem

Nosilce medalj so si novinarji kar podajali - in Franjo je vsak intervju vzel nadvse resno - in tudi on je zatrdil, da bo naslednjič še bolje

Gorazd se je "zagrebel" in prvi prišel skozi vrata v katera smo "buljili" vsi	Ko je prišel Bruno, je bila pred njim že prava gneča ...	Drugo mesto si je priboril Erlend
Sašo in Andreja sta prišla skupaj, kar je lepo, kot je lepo, da je Sašo poskrbel še za Andrejino prtljago.	Če bi jo pa še spustil predse, bi bil pa že res gentleman "par excellence"	Ste pričakovali kaj drugega kot nasmejan obraz?
	Se je Dani tako globoko zamislil ali le podpira težko glavo?
... in je kar nekaj časa ostal v prvem planu, Boštjan pa v njegovi senci	Janez tudi ni mislil, da nas bo toliko	Boštjan in 18 let + 1 dan stari Zlatko tudi nista še povsem dojela, kaj počne ta množica pred njima
Ernest je bil najprej videti nekoliko zadržan kot vedno, malce pa tudi presenečen	Igorjeva čestitka je pa tudi Gorana "omehčala"	Če je kdo pričakoval, da bo Helena skozi vrata prikorakala brez raglje, se je seveda krepko motil...
Goran je bil najprej zelo resen, zato pa je bila v ozadju prešerno nasmejana Polona	Janez Kocijančič in Miro Cerar	pa vsi gostje skupaj
Prvi golgeter Paraolimpiade Ivan in Igor	.. še bolj pa so se motili tisti, ki so mislili, da ne bo tudi preverila, če še deluje	... še manj se mu je pa sanjalo, kaj v ozadju naklepa Marko s sireno
	...nismo pa slišali, kaj sta si z Igorjem šepnila za šopkom
		Srečko je Polono spustil naprej, pa zato ni ostal brez obveznega nageljna
Medalje zbor! Franjo je pa "prevelik" in ga nisem uspel stlačiti na sliko	Franjo se je začel smejati takoj po osvojeni medalji - pa se še ni nehal
	Branko je bil sicer obveščen, da nas ni malo, toliko nas pa najbrž vseeno ni pričakoval	... kot da Danici ni povsem zaupal, je raje kontroliral pripenjanje
	Zresnil se je šele, ko je bil Igor sicer samo radoveden, kako izgleda medalja - videti je, da mu Franjo ni čisto zaupal, da je res le "firbčen"
		... če ni bilo hujšega, je bil pa kdo "obglavljen"

Naši športni junaki so iz Sydneya pripotovali ob predvidenem času in čeprav je bilo za njimi skoraj 30-urno potovanje z letalom, nihče ni kazal znakov utrujenosti.

Za čisto posebno vzdušje s pesmijo in bučnim navijanjem pa so poskrbeli navijači Marka Severja, ki se jih je s Primorske pripeljalo poln avtobus.

Slavnostnega sprejema so se poleg številnih sorodnikov in znancev ter prijateljev naših dveh junakinj in petnajstih junakov udeležili tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije (mag. Janez Kocjančič, Tjaša Andree-Prosenc in Miro Cerar), ministrstva za šolstvo in šport (dr. Alex Leo Vest) ter predstavniki številnih invalidskih organizacij.

Paraolimpijce je v svečanim nagovorom v uvodu tiskovne konference pozdravil Jože Okoren, potem pa jih je prepustil novinarjem in snemalcem. Ti so seveda največ časa namenili dobitnikom medalj in vodstvu reprezentance, toda pozornosti so bili deležni prav vsi.

Edo 

	Okrog Dragice je bila pa največja gneča in tega je bila nadvse vesela Janez pa nič manj! tule je odzdravljal kar tako in vsem naenkrat
	Gasilska slika junakov med junaki... V gneči nikakor ni bilo mogoče ujeti vseh štirih hkrati...
		potem pa so se razvrstili, kot je treba za tako priložnost -  in se celo nasmehnili ter pokazali medalje ... eni malo bolj drugi malo manj visoko
Takole smo jih pa potem "postrojili" po točno določenem protokolu in čeprav je bilo za njimi naporno in dolga potovanje, so zelo zbrano poslušali "mašo"
	Dragica med intervjujem - priznala je, da ni najbolj zadovoljna in pol ji je odpuščeno Tudi pri Poloni bi lahko ugibali podobno kot pri Daniju - je pa še tretja možnost
		Narobe svet. Kar naenkrat oni ploskajo. Hvala, prijatelji - tega pa jaz ne bom nikoli pozabil!
Nekateri so se pa še malce globlje zamislili, a če se vam zdi, da je zadremal, se motite	Tudi Marko je sprejemal neštete čestitke ob svojem prvem nastopu na Paraolimpijskih igrah

Ljubljana
31.10.2000

Lepše Polona tega ne bi mogla zapisati, zato sem jo kar citiral.

Toda poleg vseh 17 junakinj in junakov, ki so več kot dostojno zastopali Slovenijo na XI. Paraolimpijskih igrah, ki so se tako srčno borili in vzpodbujali drug drugega, prihaja na brniško letališče danes tudi ekipa njihovih prizadevnih trenerjev, pa njihov vodja Branko in zdravnica Helena (ki je v Sydneyu poleg svojega osnovnega poslanstva odlično odigrala vsaj še dve vlogi).

Tule je Zlatko še pri "polni zavesti" ...... potem ga je pa malce zvilo

so pa čisto "ponoreli"
a jim tudi Marko ni ostal dolžan