|
Na
podlagi 9. in 20. člena
Zakona o društvih (Uradni
list RS, št. 60/95 in 89/99) je Skupščina Zveze za šport invalidov
Slovenije na svoji seji dne 09.11.2001 sprejela Statut in v povezavi z 2. členom Zakona o invalidskih organizacijah
(Uradni list RS, št.108/02) 28.marca 2003 spremembe in dopolnitve
statuta, ki so vključene v ta čistopis
STATUT
ZVEZE ZA ŠPORT INVALIDOV SLOVENIJE
1.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.
člen
(
ustanoviteljice)
Zveza za šport invalidov Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: Zveza) je nacionalna invalidska strokovna
organizacija, ki so jo z namenom zagotavljanja skladnega razvoja in
izvajanja športa invalidov, ustanovile nacionalne invalidske organizacije
Slovenije - društva oziroma zveze
- ustanoviteljice:
1. Zveza društev slepih in
slabovidnih Slovenije
2. Zveza društev slušno
prizadetih Slovenije
3. Društvo mišično
obolelih Slovenije
4. Zveza paraplegikov
Slovenije
5. Društvo multiple
skleroze Slovenije
6. Zveza za pomoč duševno
prizadetim Slovenije
7. Zveza društev invalidov
Slovenije
8. Zveza društev za
cerebralno paralizo Slovenije
9.
Zveza društev civilnih invalidov vojne Slovenije
2.člen
(položaj
Zveze)
Zveza je prostovoljno in neodvisno
združenje v katero se z namenom ugotavljanja, zagotavljanja in
zadovoljevanja potreb svojih članov (invalidov in njihovih zakonitih
zastopnikov) po ukvarjanju s športno rekreacijo in tekmovalnim športom,
povezujejo nacionalne invalidske organizacije.
Zveza vključuje
invalide športnike iz vrst članic
Zveze ter vse invalide, ki imajo interes ukvarjanja s športom in
izpolnjujejo kriterije za sodelovanje v programih Zveze.
Zveza vsem navedenim invalidom športnikom
izda izkaznico, s katero jim podeli status športnika invalida.
Vse članice Zveze so med seboj
enakopravne in imajo pravico predlagati invalide športnike, ki naj jim
zveza podeli status športnika invalida.
3.
člen
(povezovanje
zveze v druge organizacije)
Zveza se na temelju interesa invalidov
za šport kot enakopravna članica združuje v Olimpijski komite Slovenije
– združenje športnih zvez. Zveza
se na temelju interesa lahko včlani tudi v druge sorodne organizacije, ki
na področju Republike Slovenije ali v mednarodnem merilu s svojim
delovanjem vplivajo na pospeševanje in razvoj športa invalidov.
Zveza kot osrednja nacionalna
organizacija za šport invalidov v Sloveniji deluje na območju celotne države
in opravlja funkcijo nacionalnega paraolimpijskega komiteja. Je tudi
predstavnica športa invalidov v mednarodnih organizacijah za šport
invalidov, razen v primerih, ko pravila mednarodne organizacije zahtevajo
direktno članstvo posamezne nacionalne invalidske organizacije.
4.
člen
(statusne
določbe)
Zveza je civilno pravna oseba.
Naziv zveze je: Zveza za
šport invalidov Slovenije.
Kratica je: ZŠIS.
V angleškem jeziku je naziv Zveze:
Sports Federation for the Disabled of Slovenia
Sedež Zveze je v Ljubljani, Cesta 24.
junija 23.
5.
člen
(zastopanje)
Zvezo predstavlja in zastopa njen
predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, ki ga pooblasti
predsednik.
6.
člen
(znak
in pečat)
Zveza ima svoj pečat okrogle oblike,
premera 30 mm z napisom: Zveza za šport
invalidov Slovenije, v sredini je znak Zveze.
Zveza ima svoj znak. Znak predstavljajo trije med seboj
prepleteni krogi v nacionalnih barvah. Levi spodnji krog je modre, desni
spodnji rdeče, zgornji krog pa bele barve. Rdeči krog je prekinjen, kar
simbolično predstavlja dinamiko razvoja. Pod krogi je izpisana kratica ZŠIS.
2.
PROGRAMSKA NAČELA, CILJI IN NALOGE ZVEZE
7.
člen
(načela
delovanja)
Zveza deluje na načelih demokratičnosti,
humanizma, nestrankarskega opredeljevanja, javnosti dela, enakopravnosti
članic, upoštevanja specifičnih interesov in sposobnosti udeležencev v
športu invalidov.
8.
člen
(cilji)
Cilji Zveze so razvijati, izvajati in uveljavljati šport
invalidov na nacionalni in mednarodni ravni. Cilj Zveze je tudi vključevanje
invalidov v družbo preko športa, kot pomembnega dejavnika družbenega življenja
in ustvarjanje pogojev ter enakih možnosti invalidom za množično
ukvarjanje s športom kot tudi za ukvarjanje s tekmovalnim športom in
doseganje vrhunskih tekmovalnih dosežkov, primerljivih v svetovnem
merilu.
9.
člen
(delovanje
v javnem interesu)
Zveza deluje v javnem interesu, saj s
spodbujanjem, razvijanjem in organiziranjem rekreativnega in izvajanjem
tekmovalnega športa invalidov na nacionalni in mednarodni ravni vsem
invalidom omogoča izvajanje enega izmed posebnih socialnih programov
invalidov oziroma nadaljevanje in nadgradnjo posebnih socialnih programov
invalidov, katere sicer izvajajo nacionalne invalidske organizacije. Vsem
invalidom, ki za to pokažejo interes in možnost kvalitetnih rezultatov,
omogoča vključevanje in sodelovanje v programih Zveze.
Zveza razvija šport invalidov v najširšem
pomenu kot dejavnost, ki vzpodbuja invalide k: telesni aktivnosti, s
ciljem krepitve preostalih telesnih sposobnosti; ohranjevanju ter
krepitvi zdravja in obrambne sposobnosti organizma; razvoju motorike in
orientacijskih sposobnosti; hitrejši in popolnejši integraciji v
okolje in delo; razvijanju družabnega življenja in razvedrila, psihične
in telesne sprostitve, kar je sestavni del izvajanja socialne rehabilitacije.
Zveza si bo prizadevala pridobiti
status društva, ki deluje v javnem interesu.
10.
člen
(naloge)
Za dosego svojih ciljev opravlja Zveza
zlasti naslednje naloge:
1.
ugotavlja interese in zagovarja potrebe invalidov na področju športa,
skrbi za osveščanje javnosti in vpliva na spremembe, ki koristijo
invalidom, ter glede na ugotovitve članicam predlaga skupne akcije za
razvoj športa invalidov,
2.
načrtuje, organizira in izvaja programe, ki invalidom omogočijo
aktivno ukvarjanje s športom z namenom rekreacije, skrbi za zdravje in
ohranjanja preostalih funkcij ali
pa doseganja vrhunskih športnih rezultatov,
3.
informira in vzpodbuja pristojne organe in organizacije za čim
uspešnejše reševanja vprašanj, ki so povezana z rekreacijo in športom
invalidov,
4.
spremlja in sodeluje pri oblikovanju državnih ukrepov, ki zadevajo
šport in rekreacijo invalidov,
5.
se povezuje z drugimi športnimi invalidskimi in neinvalidskimi
organizacijami doma in v tujini ter se zavzema za integracijo športa
invalidov v sistem športa v Republiki Sloveniji,
6.
razvija zlasti tiste
športne in rekreativne aktivnosti ter skrbi za izbor tistih športnih
panog, ki ohranjajo in razvijajo biološke, fizične in psihološke ter
vzgojne sposobnosti invalidov, pri čemer posebno pozornost posveča
osebam s težjo stopnjo invalidnosti in mladim športnikom invalidom
7.
razvija in izvaja program državnih prvenstev, predvsem v
programih, ki imajo povezavo v sistem mednarodnih tekmovanj, sprejema
kvalitativne kriterije in na njihovi podlagi opravlja izbor kvalitetnih
tekmovalcev, zagotavlja priprave in udeležbo za nastope na mednarodnih
tekmovanjih
8.
skrbi za promocijo športa invalidov preko medijev, izvaja založniško
dejavnost ter z opravljanjem
marketinške dejavnosti in trženjem programov in dosežkov zagotavlja
dodatna sredstva za sofinanciranje programov,
9.
si prizadeva za urejanje statusa športnikov invalidov in
ustrezno družbeno vrednotenje rezultatov, podeljuje priznanja,
pohvale in nagrade za zasluge pri razvoju športne dejavnosti invalidov in
tekmovalne dosežke,
10.
kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije se zavzema za vključitev
športa invalidov v olimpijsko
gibanje ter za uresničevanje olimpijskih načel v športu invalidov, s
posebnim poudarkom na preprečevanju dopinga.
11.
člen
(dejavnost)
Z namenom pridobivanja finančnih in
drugih sredstev, ki so potrebna za financiranje dejavnosti Zveze in dosega
njenih ciljev, Zveza opravlja med drugim tudi svetovalno, strokovno,
raziskovalno, trgovsko, marketinško, založniško, informativno in izobraževalno
dejavnost.
Zveza lahko z namenom zagotavljanja
kvalitetnejših pogojev za razvoj športa invalidov ustanovi invalidsko
podjetje, ustanovo ali zavod. O ustanovitvi odloča skupščina.
3. ČLANICE ZVEZE
12.
člen
(članice)
Članice Zveze so lahko nacionalna
invalidska društva in zveze (v nadaljevanju invalidske organizacije), ki
delujejo na celotnem območju Republike Slovenije.
Članstvo v Zvezi je prostovoljno.
Član Zveze lahko postane vsaka
nacionalna invalidska organizacija, ki poda popolno vlogo za včlanitev in
podpiše pristopno izjavo o:
-
prostovoljnem
vključevanju v Zvezo,
-
sprejemu in spoštovanju pravil in aktov Zveze,
-
priznavanju
Zveze kot osrednje in krovne nacionalne organizacije za področje športa
invalidov.
Pristopno izjavo podpiše predsednik
ali druga pooblaščena oseba prosilke.
13.člen
(sprejem
novih članic)
O sprejemu v članstvo odloča skupščina
Zveze z 2/3 večino glasov prisotnih članov skupščine, na podlagi
popolne vloge invalidske organizacije. Vloga je popolna, če obsega:
-
odločbo
pristojne upravne enote o registraciji invalidske organizacije,
-
ime
odgovorne osebe invalidske organizacije,
-
sklep
najvišjega organa invalidske organizacije, da želi postati član Zveze.
14.
člen
(pravice
in dolžnosti članic)
Pravice in
dolžnosti članic Zveze in njihovih predstavnikov so, da:
a) pravice:
-
v skladu z
določili tega statuta predlagajo kandidate v organe Zveze ter volijo in
so izvoljeni v organe Zveze,
-
preko
svojih predstavnikov sodelujejo pri delovanju organov Zveze in odločajo o
vprašanjih, pomembnih za organiziranost in delo Zveze,
-
dajejo
predloge in pobude organom
Zveze o delu in izpolnjevanju nalog oziroma delu Zveze,
-
so upravičene
do strokovne pomoči in pojasnil s strani organov Zveze,
-
izvajajo
nadzor nad delovanjem, vodenjem in upravljanjem Zveze,
b)
obveznosti:
-
spoštujejo
in se zavzemajo za uresničevanje sprejetih
sklepov organov Zveze,
-
izpolnjujejo
določbe tega statuta in drugih aktov Zveze,
-
varujejo
ugled Zveze,
-
dajejo Zvezi informacije, ki so potrebne za opravljanje skupnih nalog,
-
opravljajo
druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti Zveze in sklepi
njenih organov.
15.
člen
(prenehanje
članstva)
Članstvo v Zvezi preneha:
-
s
prostovoljnim izstopom članice,
-
s
prenehanjem delovanja Zveze,
-
s
prenehanjem delovanja članice,
-
z izključitvijo.
16.
člen
(izstop
iz Zveze)
Članica iz Zveze izstopi
prostovoljno, kadar pošlje Zvezi pisno izjavo o izstopu, katero je
sprejel najvišji organ članice, ki izstopa.
Izstop je možen šele po poravnanju vseh obveznosti, ki jih ima članica,
ki izstopa, do Zveze.
Članstvo v Zvezi preneha, ko sprejme
sklep Skupščina Zveze oziroma najkasneje v 6 mesecih po podani izjavi članice
o izstopu. V času odpovednega roka veljajo zanjo vse pravice in
obveznosti po aktu o ustanovitvi Zveze.
17.
člen
(prenehanje
delovanja članice)
Če članica preneha z delovanjem, se
sproži postopek črtanja iz Zveze. Članica se črta na podlagi sklepa
skupščine Zveze.
18.
člen
(izključitev
članice)
Članica je lahko izključena iz
Zveze, kadar je v disciplinskem postopku ugotovljena njena odgovornost in
častno razsodišče predlaga izključitev.
Članica je lahko izključena, če:
-
grobo krši
določila tega statuta in drugih splošnih aktov Zveze,
-
zavestno krši
sklepe Zveze ali če jih noče izpolnjevati brez upravičenega vzroka,
-
blati delo
ali ugled Zveze ali njenih predstavnikov,
-
zavestno
ravna proti interesu Zveze.
O izključitvi članice iz Zveze odloča
Skupščina s 2/3 večino prisotnih članov skupščine. Na zasedanju skupščine
Zveze, na katerem je predvideno odločanje o izključitvi članice, ima članica
pravico, da se pred odločanjem izjasni o kršitvi.
4. ORGANI ZVEZE
19.člen
(organi Zveze)
Organi
Zveze so:
1.
Skupščina,
2.
Upravni odbor
3.
Nadzorni odbor
4.
Častno razsodišče
5.
Predsednik
Mandatna doba članov organov Zveze je
štiri leta in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
Upravni odbor, Nadzorni odbor in Častno
razsodišče delujejo samostojno in neodvisno ter za svoje delo
odgovarjajo le skupščini Zveze.
20.
člen
(sklepanje
in odločanje organov)
Organ Zveze lahko veljavno
sklepa, če je navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitev pa
je sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov, razen če ta
statut ne določa drugače.
4.
1. Skupščina
21.
člen
(sestava
skupščine)
Skupščina
je najvišji organ Zveze.
Skupščino
sestavljajo delegati Zveze. Vsaka članica delegira dva delegata.
22.
člen
(pristojnosti
skupščine)
Skupščina ima naslednje
pristojnosti:
-
razpravlja
in sklepa o globalnih in strateških usmeritvah športa invalidov v
Sloveniji in delovanju Zveze,
-
sprejema
programska izhodišča in materialne osnove delovanja in razvoja športa
invalidov v Sloveniji ter ocenjuje njihovo uresničevanje,
-
sprejema
statut Zveze, pravilnik o disciplinski odgovornosti in poslovnik o svojem
delu,
-
potrjuje
letni program dela, finančni
načrt in letno poročilo,
-
sprejema
poročila o poslovanju Zveze, vključno s premoženjskim stanjem,
-
razpravlja
in sklepa o poročilu nadzornega odbora,
-
sprejema
usmeritve in način delovanja v mednarodnem športnem prostoru,
-
odloča o
vključevanju ali izstopu iz mednarodnih organizacij za šport invalidov,
-
voli in
razrešuje člane upravnega
odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča
ter predsednika in podpredsednika Zveze,
-
sklepa o
nastanku in prenehanju članstva
v Zvezi,
-
kot
drugostopenjski organ odloča
o pritožbah zoper odločitve častnega razsodišča,
-
odloča o
ustanovitvi invalidskega podjetja, ustanove ali zavoda,
-
odloča o
nakupu in prodaji nepremičnin, ki so v lasti Zveze,
-
odloča o
prenehanju delovanja Zveze,
-
opravlja vse
druge zadeve, ki
sodijo v pristojnost skupščine po splošnih aktih in sklepa o zadevah,
ki jih predlagajo upravni odbor, nadzorni odbor in članice.
23.
člen
(zasedanja
skupščine)
Zasedanja skupščine so redna in
izredna.
Redna zasedanja so najmanj enkrat
letno.
Redna zasedanja skupščine sklicuje
upravni odbor Zveze s pisnim vabilom vsem članicam Zveze, najmanj 15 dni
pred zasedanjem, z navedbo dnevnega reda in priloženim gradivom za
obravnavo na seji skupščine.
Skupščina lahko veljavno sklepa le o
vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu.
24.člen
(redno
zasedanje)
Na rednem zasedanju skupščina
obravnava poslovanje preteklega leta in sprejema letni program dela in
finančni načrt, obravnava poročilo o delu in materialnem poslovanju v
preteklem obdobju, poročilo nadzornega odbora, sprejema usmeritve za
delo. Na predlog vsaj 1/2 članic, upravnega odbora, predsednika
ali nadzornega odbora odloča tudi o drugih zadevah, ki jih vsebuje
gradivo, pripravljeno za obravnavo na seji skupščine.
25.
člen
(izredno
zasedanje)
Izredno zasedanje skupščine se skliče
za obravnavo posameznega vprašanja kar pomeni, da se na izrednem
zasedanju skupščine odloča le o zadevi, za katero je sklicano.
Izredno zasedanje skupščine skliče
Upravni odbor Zveze in sicer:
-
na lastno
pobudo,
-
na zahtevo
nadzornega odbora Zveze,
-
na pisno
zahtevo več kot 1/2 članic Zveze,
-
na zahtevo
predsednika Zveze.
Upravni odbor mora sklicati skupščino v roku 30 dni od
prejema pismenega predloga za sklic. Če Upravni odbor tega ne stori,
lahko izredno skupščino skliče predlagatelj sam.
26.člen
(sklepčnost
in odločanje)
Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica
članov skupščine, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov
skupščine, razen v primerih, ko ta statut določa drugače.
27.
člen
(kvalificirana
večina)
Za sprejem
sklepa o:
-
spremembi
statuta Zveze,
-
sprejemu
ali izključitvi članice iz Zveze in
-
prenehanju
delovanja Zveze
je potrebno vsaj 2/3 večina glasov
prisotnih članov skupščine.
28.
člen
(poslovnik
skupščine)
Podrobnejše določbe o sklicu in delu
Skupščine Zveze vsebuje poslovnik o delu Skupščine.
4.2.
Upravni
odbor
29.člen
Upravni odbor Zveze je kolektivni izvršilni
organ skupščine Zveze in kot tak vodi delo Zveze.
30.
člen
(sestava)
Skupščina izvoli upravni odbor, ki
ga sestavljajo po en predstavnik vsake članice in predsednik Zveze.
Kandidate za člane upravnega odbora
predlagajo članice, kandidati pa z izvolitvijo prevzamejo obveznost
skrbeti za posamezno področje delovanja Zveze.
Na predlog predsednika se iz sestava
upravnega odbora izvolita dva podpredsednika Zveze, ki skrbita za področje
tekmovalnega športa in področje marketinga.
Predsednik in podpredsednika Zveze so
hkrati tudi predsednik in podpredsednika upravnega odbora.
31.člen
(pristojnosti
upravnega odbora)
Upravni odbor
ima naslednje naloge in pristojnosti:
-
uresničuje
sklepe skupščine Zveze,
-
sprejema
poslovnik o svojem delu in druge akte,
katerih sprejem po tem statutu ni v pristojnosti skupščine,
-
pripravlja
in sklicuje zasedanja skupščine,
-
ustanavlja
delovna telesa, določa njihovo delovno področje, pristojnost in mandat,
usmerja njihovo delo, imenuje in razrešuje člane ter imenuje vodje
projektov,
-
sprejema
letni program dela in finančni načrt Zveze ter
letno poročilo Zveze in jih posreduje skupščini v potrditev,
-
uresničuje
naloge Zveze, opredeljene s strani skupščine,
-
sprejema
poslovne odločitve v Zvezi z denarnimi sredstvi, nepremičninami in
osnovnimi sredstvi Zveze,
-
imenuje
sekretarja Zveze,
-
sprejema
kriterije za nagrade in priznanja,
-
sprejema
kriterije za udeležbo in izbor reprezentance za mednarodna tekmovanja,
-
predlaga
kandidate Zveze za člane organov športnih in drugih organizacij doma in
v tujini
-
opravlja
imenovanja,
-
skrbi za
javnost dela Zveze,
-
skrbi za
zakonitost poslovanja Zveze,
-
določa
smernice za trženje športa invalidov,
-
sklepa o
delovnem razmerju delavcev strokovne službe,
-
opravlja druge naloge in odloča o vseh ostalih zadevah, za katere je pooblaščen
s tem statutom in sklepi skupščine.
32.
člen
(seje
upravnega odbora)
Upravni odbor deluje na sejah, ki jih
sklicuje in vodi predsednik.
Sejo upravnega odbora skliče
predsednik po lastni presoji, na zahtevo organov Zveze ali več kot 1/3 članov
upravnega odbora.
Upravni odbor se sestaja v skladu s
programom dela Zveze, najmanj pa dvakrat na leto.
33.
člen
(vabljenje
na seje)
Na seje upravnega odbora morata biti
vabljena tudi predsednika Nadzornega odbora in Komisije za tekmovalni šport.
34.
člen
(sklepčnost
in odločanje)
Upravni odbor dela in veljavno odloča,
če je prisotna več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino
glasov navzočih članov.
35.
člen
(poslovnik
upravnega odbora)
Upravni odbor sprejme poslovnik o
svojem delu, ki vsebuje podrobnejše določbe o sklicu in delu.
4.3.
Nadzorni odbor
36.
člen
(sestava,
sklepčnost, odločanje)
Nadzorni odbor ima 5 članov. Sklepčen je, če je na seji navzočih večina članov,
sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
37.
člen
(naloge)
Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost, namembnost ter
gospodarnost in učinkovitost porabe finančnih sredstev in ravnanje z
materialnimi sredstvi Zveze, spremlja
izvajanje politike Zveze, izvajanje posebnih socialnih programov
in izvrševanje
sklepov organov Zveze.
38.
člen
(poročanje
skupščini)
Nadzorni odbor pregleda finančno
poslovanje vsaj enkrat letno.
O svojem delu in ugotovitvah
predsednik nadzornega odbora vsaj enkrat letno pisno poroča skupščini,
ki o poročilu razpravlja in sklepa.
Nadzorni odbor lahko za pomoč pri svojem delu najame
zunanje strokovnjake.
39.
člen
(nezdružljivost
funkcije)
Člani nadzornega odbora ne morejo
biti hkrati člani drugih organov Zveze, lahko pa sodelujejo na zasedanjih
skupščine kot predstavniki članice, kjer imajo vse s tem povezane
pravice in dolžnosti.
40.
člen
(poslovnik)
Podrobnejše določbe o sklicu in delu Nadzornega odbora
vsebuje poslovnik o delu nadzornega odbora, ki ga sprejme nadzorni odbor.
4.4. Častno razsodišče
41.
člen
(pristojnost)
Za ugotavljanje disciplinske
odgovornosti članic Zveze, funkcionarjev, udeležencev športnih
programov ter za vodenje disciplinskega postopka je pristojno častno
razsodišče.
42.
člen
(poročanje
skupščini)
Častno razsodišče je samostojen
organ in je za svoje delo odgovorno le skupščini Zveze, kateri enkrat
letno tudi poroča o svojem delu. Poročilo v pisni in ustni obliki skupščini
Zveze poda predsednik častnega razsodišča.
Delo častnega razsodišča je javno,
kar pomeni, da so seje javne, prav tako pa so javni vsi disciplinski
ukrepi, razen opomina.
43.
člen
(sklepčnost
in odločanje)
Častno razsodišče sestavlja 5 članov
(predsednik in štirje člani) in njihovi namestniki, ki jih voli skupščina
Zveze.
Častno razsodišče deluje v sestavu
treh članov, odločitve sprejema z večino glasov.
Namestniki so člani senata, ko je
potrebna izločitev članov častnega razsodišča.
44.
člen
(ukrepi)
Častno razsodišče lahko za
ugotovljeno disciplinsko kršitev izreče naslednje ukrepe:
-
opomin,
-
javni
opomin,
-
začasno
ali trajno prepoved opravljanja funkcije,
-
začasno
ali trajno prepoved nastopanja na tekmovanjih,
-
skupščini
predlaga izključitev iz Zveze.
Zoper izrečeni ukrep častnega
razsodišča ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino v roku 15 dni
po prejemu pismenega sklepa.
O pritožbi dokončno odloči skupščina.
45.
člen
(pravilnik)
Disciplinski prekrški, ukrepi in postopek so natančneje
opredeljeni v pravilniku, ki
ga sprejme skupščina.
4.5. Predsednik Zveze, podpredsednika Zveze
46.
člen
(volitve)
Predsednika Zveze voli skupščina
Zveze, na predlog vsaj ene izmed članic Zveze.
Skupščina izvoli 2 podpredsednika
Zveze na predlog predsednika iz sestava upravnega odbora.
Predsednik in podpredsednika se volijo
za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni.
47.
člen
(naloge
predsednika)
Predsednik Zveze, ki je hkrati
predsednik upravnega odbora, ima zlasti naslednje naloge:
-
spremlja
in nadzoruje uresničevanje sklepov skupščine in upravnega odbora,
-
podpisuje akte
Zveze in je
odredbodajalec za izvrševanje programa dela in finančnega načrta,
-
odgovarja
za zakonitost in javnost delovanja in poslovanja Zveze,
-
sklicuje
seje upravnega odbora, predlaga dnevni red in vodi njegovo delo,
-
predstavlja
in zastopa Zvezo.
-
opravlja tekoče
naloge ter naloge, ki mu jih posebej poveri skupščina ali upravni odbor.
Za svoje
delo je predsednik odgovoren skupščini.
Za svoje
delo lahko predsednik prejema nagrado, katere višino določi upravni
odbor.
48.
člen
(nadomeščanje
predsednika)
V primeru začasne odsotnosti nadomešča
predsednika, v okviru vseh pooblastil, podpredsednik Zveze, ki ga določi
predsednik.
V primeru, da predsednik odstopi ali
ko zaradi višje sile ne more več opravljati svoje funkcije UO Zveze določi
enega izmed podpredsednikov za vršilca dolžnosti predsednika. Svojo
funkcijo podpredsednik opravlja do prvega zasedanja skupščine Zveze.
Predsednik lahko v mejah svojih
pooblastil za opravljanje posameznih nalog prenese svoje pooblastilo na
posameznega člana upravnega odbora.
4.6. Strokovna služba Zveze
49.
člen
(strokovna
služba)
Za operativno opravljanje strokovnih,
administrativno-tajniških in blagajniških poslov ter finančno-računovodskih
zadev, operativno-tehničnih in ostalih servisnih in drugih potrebnih del,
skrbi in je zadolžena strokovna služba Zveze.
O delu strokovne službe ob zaključku
poslovnega leta razpravlja upravni odbor.
50.
člen
(register
športnikov invalidov)
Strokovna služba vodi register o
izdanih izkaznicah invalidom, ki jim je priznan status športnika
invalida. Register vsebuje: 1.
Osebne podatke športnika invalida; 2. Vrsto invalidnosti; 3.Datum izdaje
izkaznice
51.
člen
(sekretar)
Delo strokovne službe vodi sekretar
Zveze, katerega imenuje in razrešuje upravni odbor Zveze, na podlagi
javnega razpisa, za dobo 4 let.
Sekretar Zveze mora imeti najmanj
visoko izobrazbo. Ostale pogoje določi upravni odbor Zveze.
52.
člen
(pristojnosti
sekretarja)
Pristojnosti sekretarja Zveze so:
-
organizira
in vodi operativno poslovanje Zveze in njenih strokovnih služb ter
skrbi za izvajanje programa dela Zveze
-
pripravlja
gradivo za seje skupščine, upravnega odbora in drugih organov Zveze,
-
organizira aktivnosti za izvajanje sklepov skupščine in upravnega odbora
Zveze, programa dela, odločitve drugih organov,
-
podpisuje
za Zvezo in je odredbodajalec za izplačila v okviru sprejetega programa
dela Zveze,
-
skrbi za
javnost dela Zveze,
-
zagotavlja zakonitost poslovanja Zveze,
-
opravlja
druge naloge po nalogu skupščine, upravnega odbora ali predsednika
Zveze.
53.
člen
(odgovornost
sekretarja)
Za svoje delo in za delo strokovne službe
je vodja strokovne službe odgovoren upravnemu odboru zveze in predsedniku
Zveze.
O svojem delu redno poroča
predsedniku Zveze.
54.
člen
(akti
strokovne službe)
Organizacijo strokovne službe urejajo
akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah
in drugi akti, ki jih sprejme upravni odbor Zveze.
4.7. Delovna telesa Upravnega odbora
55.
člen
(delovna
telesa)
Za spremljanje stanja in izvajanje
nalog na posameznem področju delovanja Zveze lahko upravni odbor ustanovi
stalna ali občasna delovna telesa.
Stalna ali občasna delovna telesa
(sveti, komisije, odbori) se ustanovijo zlasti za področja:
-
tekmovalnega
športa,
-
področje
trženja,
-
doktrinarnih in razvojnih vprašanj,
-
odlikovanj in priznanj.
-
56.
člen
(sestava,
delovna področja)
Delovna telesa upravnega odbora štejejo
praviloma od 3 do 7 članov.
Delovno področje, pravice in
odgovornosti ter sestav in mandat delovnega telesa določi upravni odbor s
sklepom o ustanovitvi posameznega delovnega telesa
57.
člen
(poslovnik
delovnih teles)
Delovna telesa UO delujejo po
poslovniku, ki ga sprejme upravni odbor.
58.
člen
(komisija
za tekmovalni šport)
Za
področje tekmovalnega športa se ustanovi Komisija za tekmovalni šport,
ki je stalno delovno telo, ki ga vodi eden izmed podpredsednikov Zveze.
Komisija
podeljuje in odloča o statusu športnika invalida
in vseh strokovnih zadevah s področja tekmovalnega športa.
4.8. Volitve organov in razrešitve
59.
člen
(volitve
organov)
Predsednika, podpredsednika, člane
upravnega odbora, nadzornega odbora in častno razsodišče izvoli skupščina
na volilnem zasedanju, ki se skliče vsake 4 leta.
Predsednik se izvoli za dobo štirih
let in je lahko po preteku mandata ponovno izvoljen. Predlog za
predsednika lahko poda vsaka članica Zveze. Volitve predsednika so tajne.
Za volitve predsednika se uporabi
sistem odprte liste kandidatov. Predsednik se voli na tajnih volitvah
izmed vseh predlaganih kandidatov.
Predsednik je izvoljen, če zanj
glasuje več kot polovica vseh prisotnih delegatov.
V primeru, da noben od kandidatov ne
prejme absolutne večine glasov delegatov, se izvede drugi krog
glasovanja, v katerega se uvrstita kandidata, ki sta v prvem krogu prejela
največ glasov.
V primeru, da tudi v drugem krogu predsednik ni izvoljen,
skupščina izvoli vršilca dolžnosti predsednika, ki mora v roku treh
mesecev sklicati ponovno zasedanje volilne skupščine.
60.
člen
(tajne
volitve)
Volitve članov upravnega odbora,
podpredsednikov, nadzornega odbora in častnega razsodišča so tajne,
razen, če se skupščina s posebnim sklepom odloči za javne volitve.
Za izvolitev članov upravnega odbora,
nadzornega odbora in častnega razsodišča se glasuje za celotno
listo kandidatov hkrati (v paketu).
61.
člen
(razrešitve)
Ne glede na določbe o trajanju mandata so člani organov
Zveze, podpredsednika, člani delovnih teles in sekretar
lahko razrešeni pred potekom določenega roka, če ne izpolnjujejo
svojih dolžnosti, določenih s tem statutom ali drugimi akti Zveze. Za
razrešitev predsednika, podpredsednikov in članov upravnega odbora se
smiselno uporabljajo določila o volitvah.
5. FINANČNO – MATERIALNO POSLOVANJE IN SREDSTVA ZVEZE
62.
člen
(premoženje
Zveze)
Premoženje Zveze sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva na transakcijskem računu ter vrednostni
papirji. Premičnine in nepremičnine so vpisane v inventarno knjigo.
Premičnine, ki so last Zveze, se lahko odtujijo tretjim osebam samo na
podlagi sklepa UO, nepremičnine pa samo na podlagi sklepa skupščine.
Sredstva Zveze se razporejajo s finančnim
načrtom.
Če Zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek
prihodkov nad odhodki, ga mora razporediti za izvajanje osnovne
dejavnosti.
63.
člen
(sredstva
za delovanje)
Zveza pridobiva finančna in
materialna sredstva za delovanje in izvajanje programa, ciljev in nalog
od:
-
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Zveze,
-
z darili in volili,
-
s prispevki donatorjev in sponzorjev,
-
iz proračunskih in drugih javnih sredstev,
-
iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in
humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji,
-
iz sredstev Fundacije za šport,
-
iz lastne fundacije »Paraolimpijski sklad«,
-
iz drugih virov.
64.
člen
(poslovanje)
Finančne in materialne listine
podpisujeta skladno s pooblastili tega statuta predsednik oziroma sekretar
Zveze.
Finančno in materialno poslovanje
zveze vodijo strokovno usposobljeni delavci Zveze ali organizacija,
registrirana za opravljanje teh poslov. Finančno in materialno poslovanje
potekata v skladu z veljavno zakonodajo in pravilnikom Zveze, ki ga
sprejme upravni odbor in v katerem so določeni tudi vsi osebni prejemki
iz naslova delovanja posameznikov v Zvezi.
Zveza
je dolžna namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem
in sredstvi.
65.
člen
Finančno poslovanje Zveze poteka
preko transakcijskega računa pri pooblaščeni poslovni banki.
Začasne presežne prilive sredstev, ki jih še ne uporabi
za uresničevanje programa, Zveza nalaga izključno v banke, ki imajo
dovoljenje banke Slovenije za poslovanje.
6.
JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE
66.
člen
(javnost
dela)
Delovanje Zveze temelji na načelih demokratičnosti in
javnosti.
Javnost
dela Zveze se članicam zagotavlja:
-
preko
predstavnikov članic,
-
preko
obvestil,
-
z
objavljanjem programov in planov dela Zveze ter poročil o opravljenem
delu Zveze,
-
s pravico
do vpogleda članic v zapisnike organov Zveze in s podajanjem poročil
organov Zveze.
Javnost dela Zveze širši javnosti se
zagotavlja:
-
s poročanjem
o delu in porabi javnih sredstev financerjem in Socialni zbornici
Slovenije, preko novinarskih konferenc,
-
preko
sredstev javnega obveščanja.
67.
člen
Predsednik Zveze je odgovoren za
javnost delovanja Zveze in njenih organov.
7.
PRIZNANJA IN NAGRADE
68.
člen
(priznanja
in nagrade)
Zveza svojim članicam,
funkcionarjem, udeležencem programov ali drugim organizacijam in
posameznikom, ki so pomembno prispevali k uveljavljanju in razvoju športa
invalidov podeljuje priznanja in nagrade.
Kot posebno priznanje za pomemben in
dolgoletni prispevek k delovanju Zveze ali razvoju športa invalidov v
Sloveniji se fizični osebi lahko podeli naziv častnega člana.
Vrsto priznanj in nagrad ter postopek
podelitve določa akt o priznanjih, ki ga sprejme upravni odbor Zveze.
8.
PRENEHANJE DELOVANJA ZVEZE
69.
člen
(prenehanje
delovanja)
Zveza preneha delovati:
-
s sklepom
skupščine Zveze, če ga sprejme 2/3
delegatov ,
-
s prenehanjem
pogojev in
razlogov, ki so narekovali njeno ustanovitev,
-
z zmanjšanjem
števila članic pod 2,
-
na podlagi
zakona.
70.
člen
(delitev
premoženja)
V primeru prenehanja delovanja Zveze
opravi popis premoženja, pravic in obveznosti posebna likvidacijska
komisija, ki jo imenuje skupščina Zveze.
Lastnina Zveze, ki je bila pridobljena v času, ko je imela
Zveza status invalidske organizacije, ob prenehanju Zveze preide v deležu,
ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij v Republiki Sloveniji , v last Fundacije.
Ostalo premoženje se razdeli v enakih delih med članice
Zveze ob njeni ukinitvi
71.
člen
(izbris
Zveze)
V primeru prenehanja delovanja zveze je predsednik Zveze dolžan,
da v 30 dneh od dneva, ko so nastopili razlogi za prenehanje delovanja
Zveze o tem obvesti pristojni upravni organ za registracijo, da se opravi
izbris Zveze iz registra.
9.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72.
člen
Ta statut prične veljati, ko ga sprejme skupščina Zveze.
73.
člen
Za razlago določb statuta je
pristojna skupščina Zveze.
74.
člen
Zveza je pravni naslednik Zveze
za rekreacijo in šport invalidov Slovenije.
75.
člen
Splošni
akti Zveze morajo biti sprejeti najkasneje v 6 mesecih po sprejemu tega
statuta in ne smejo biti v nasprotju z njim.
|
|
Predsednik:
|
|
|
|
Emil Muri
|
|
|
|
|
|
|
Statut
je objavljen tudi v Wordovem formatu - kliknite tukaj! |
|
Objavljamo
tudi posnetek zadnje strani statuta z ustreznimi žigi in
podpisi |
|
