home

ČLANI NAŠE REPREZENTANCE POROČAJO IZ SYDNEYA

Kliknite na slike za povečavo!

Vabimo tudi druge trenerje, da se nam oglasijo na svoji strani "klepetalnice" (tako kot to dela Polona)   

Vsa dosedanja poročila in slike iz Sydneya so na podstraneh "ARHIV"

Se zadnje ogrevanje pred tekmo z Litvo

Urednik pozdravljen!
Moram priznati, ko sem ti sporočil, da moram medalje osvajati takrat, ko se mi ponujajo, se mi je "malo zalomilo". Čeprav sem bil v odlični formi in tudi pripravljen, še na nekaj več, sem po medalji vzel stvari v roke prelahko in to se je tudi poznalo. Je pa res, da so bili rezultati med najboljšimi letošnjimi dosežki in seveda z malo športne sreče bi lahko ponujeno priložnost izkoristil.
Lep pozdrav!

Ančo   

Kje neki skrivata žogico?

Posvet s trenerjem, ki mu Andreja tako zaupa, da si želi sodelovati še vnaprej

Dobro me poslušaj!

Vsem mojim navijačem!

Hvala vsem za čestitke in vso podporo, ki sem jo imela od vas vseh. Vesela sem da ste v tako velikem številu spremljali moje namiznoteniške dosežke in se konec koncev tudi veselili z mano.
4. mesto je zame zares velik uspeh. Res je manjkalo zelo malo, ampak nisem se predala do konca. Tekmica je imela pač malo več sreče, brez katere pa pri športu pač ne gre. To je zame ena velika izkušnja in veliko doživetje, ki ga ne bom nikoli pozabila. Paraolimpijske igre so sanje vsakega športnika invalida in sanje se ne uresničijo vsakomur. Meni so se.
Za tiste, ki ne veste: na Paraolimpijske igre sem se uvrstila kot zadnja. Od tu pa odhajam kot četrta. Dobitnice medalj so že leta najboljše igralke in udeleženke že petih Paraolimpijskih iger. Vesela sem, da sem jim vsaj poizkusila zmešat štrene.
Seveda ne smem pozabit mojega trenerja Gorazda Vecka - jaz ga klicem kouči - zadnje čase pa ga tako kličejo že vsi iz nase odprave. On je tisti, ki je najbolj zaslužen za moj uspeh. Brez njegove strokovne pomoči ne bi šlo. Upam, da so rezultati pokazali, da smo v pol leta, kar delamo skupaj, veliko dosegli. Želim si pa tudi, da bi sodelovali se naprej.
Omenila bi se moja strica Franca in Toneta, pa fante iz Bohinja, ki so tudi pripomogli k mojemu uspehu.
Še enkrat hvala vsem.
Pozdrav mojim domačim, posebej Tjaški in Anji, mojim sodelavkam in sodelavcem, sorodnikom, anonimnežu za kompliment in očetu mojega trenerja Edotu Vecku.

Andreja  

	Rokovanje in izmenjava daril pred tekmo Predstavitev tekmovalcev tekma za finale Sašo - Rainer Schmidt
	Sašo že razmišlja kako bo nasprotniku vzel naslednjo točko Sašo v akciji res čudna nasprotnika - Sašo ima vse štiri, Rainer pa le eno celo

Naših navijačev res ni mogoče zgrešiti

Ob nemški in avstralski plapola tudi naša zastava

Res je, mojega tekmovalnega tempa tu v Sydneyu je konec, toda to se mi ne pozna tako, da bi imel čas. Moje kolegice in kolegi iz reprezentance še niso končali svoje odgovorne naloge: na Paraolimpijskih igrah v svojem in skupnem interesu nastopiti kar najbolje in doseči vrhunski rezultat in uvrstitev. Pa vendar nekaj drobtinic:
- v torek, ko smo končali strelsko tekmovanje je marsikdo od strelcev težko zapuščal Cecil Park, kjer smo se strelci srečevali med sabo in predvsem z prijaznimi delavci Paraolimpijskih iger.
- na tej strani je bila objavljena vest o izgubi kovčka z mojimi pištolami. V torek mi je delavec, ki je bil tisti dan v službi v skladišču orožja in se je morda čutil odgovornega, pred odhodom dal spominek - značko, ki bi jo sicer lahko tudi kupil, vendar mi ta značka pomeni veliko več: pomeni mi toplino in pozornost, ki so jo volonterji in drugi izkazovali do nas. To bo težko ponoviti kjerkoli za bodo naslednje Paraolimpijske igre;
- tu v Sydneyu se veliko govori o Atenah kot organizatorju naslednjih Olimpijskih in Paraolimpijskih iger leta 2004. Predvsem krožijo novice, da Atene ne želijo organizirati Paraolimpijskih iger! Ljudi, predvsem volonterje, to močno jezi. Predlagajo, da v tem primeru invalidi zahtevamo od nacionalnih olimpijskih komitejev, da naredijo pritisk na MOK ali pa bojkotirajo olimpijske igre. Vendar ni v zvezi s tem nobenih uradnih obvestil. Morda je vse skupaj le propagandna poteza, res pa je da se marsikdo boji ali ne bo večina stvari potekala na ravni improvizacije;
- včeraj je naša reprezentanca imela še posebno cenjene navijače. Iz Canberre je prav zaradi naših Paraolimpijcev priletela gospa Helena Drnovšek - Zorko, vele[poslanica Republike Slovenije v Avstraliji. Tokrat je prišel na tekme tudi gospod Dušan Lajovic, častni konzul RS za Novo Zelandijo. Za naše so navijali člani družine našega prijatelja Fredija (Alfred Breznik, častni generalni konzul Republike Slovenije v Sydneyu, sicer pa naš Paraolimpijski ataše).
To so bili izredno dragoceni občutki, gotovo so tudi vplivali na nastope naših deklet in fantov.
- Draga Lapornik je bila sinoči in danes v centru pozornosti. In prav je tako. K temu pa je potrebno dodati pozornost se do nekaterih drugih. Predvsem trenerja Brane Klun in Goran Kabi sta tista, brez katerih si je težko predstavljati kvalitetno opravljanje treningov in priprave na tekmovanja. Fanta, hvala vama za vajin trud, ki bo še rodil sadove!
Sploh smo v teh dneh morda premalo opozarjali na pomen strokovnega pristopa in dela. Tega je treba veliko, biti mora dolgoročno, saj na kratko progo ne pokaže rezultata.
Tako za danes dovolj, mudi se mi na tekmo golbal reprezentance.
Pozdrav

Ernest   

Na tvoje zdravje in na tvojo zmago

Predstavitev Andreje in Monike Sycora - tekma za finale

Pozdrav golbalistov na našo zmago - včeraj so pa svoj pozdrav tudi uresničili
Mi pa zaenkrat še ugibamo, kakšen je ta pozdrav

Zadaj za tekmovalci v teku na 200 m in za mrežo Janez Roškar meče disk

Zanimive podatke sta posredovala Florjan in Stanka (ja, kdo pa bi drug!)   

Stadion je prazen, mi pa ne gremo domov

Za to fotografijo pa podeljujem Heleni naziv najboljše fotografinje med zdravnicami v Sydneyu in jo hkrati proglašam za najboljšo zdravnico med fotografi (ampak to slednje je itak že dolgo jasno, mar ne!?). Stanka mi je pa pravkar naročila, da moram obvezno dodati tudi to, da je Helena daleč najboljša "ragljarka" na stadionu. Takole pravi Stanka: Zaman so zastave, štosi drugih narodov, raglja je ta glavna! Seveda tudi raglje ostalih, ampak dr. Helena si prav posebej prizadeva. Za čestitati!

Edo  

Fredi (naš ataše Alfred Brežnik) budno spremlja vsa dogajanja in nas vzpodbuja 

Dvigni Janez, dvigni kupico, izprazni jo, povezni jo na mizico!

Stanka Gregorič (gornja slika desno) in Florjan Auser   

Janezovo medaljo smo pa tako zalili, da bo gotovo "zrasla" še kakšna

Sydney
25.10.2000

Vrstni red po osnovnem delu.
Dajmo, Ernest, še v finalu se izkaži!

Čestitke trenerke 

Končni vrstni red - žal se je Ernest pomaknil za dve mesti v napačno smer

Andreja navija za Sašota (malo se pa tudi ozira nazaj)

Sašo in Brazilec - Sašo bo zmagal! Ja, a je kdo dvomil?

home

Copyright (c) 2000 - 2003: Edvard Bogataj